V nadaljevanju preberite:

Ta mesec je najbolj odmevala odločitev Francije, da v Benin vrne 26 del. Tudi številni drugi evropski muzeji so to ali že storili ali so vsaj napovedali restitucije. Vendar v strahu, da bi bilo zahtevkov še več in bi muzeji na koncu ostali brez eksponatov, večina zavlačuje z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki, pri tem pa se vrstijo tudi razprave, ki poskušajo utemeljiti status quo. Med tovrstnimi pomisleki so skepsa o pomanjkljivi kulturni infrastrukturi in posledično ustrezni obravnavi, varstvu in predstavitvi umetniških del, teze o dinamiki kulturnih identitet, ki se nenehno spreminja, zato naj nacionalne specifike ne bi imele pomembne vloge, predvsem pa sklicevanje na univerzalnosti muzejev, pri čemer pravzaprav ni pomembno, kje je posamezno delo, saj gre za skupno človeško civilizacijsko dediščino. V Sloveniji smo tej problematiki do zdaj namenjali relativno malo pozornosti. Nedvomno pa je pri nas še vedno osrednje nerešeno vprašanje usoda 97 umetniških del iz Pirana, Izole in Kopra, ki so jih Italijani odpeljali na začetku druge svetovne vojne. Pri reševanju tega problema ni mogoče zaslediti še nobenega napredka.