V javni razpravi predlog »strateških dokumentov za kulturo 21. stoletja«
Ministrstvo za kulturo je predstavilo predlog resolucije novega nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2024–2031, v javno obravnavo pa ga bo dalo do 11. marca. Po besedah ministrice Aste Vrečko je ta strateški in realističen, skupaj z njim so pripravili še akcijski načrt 2024–2027, »ki ga Slovenija trenutno sploh nima sprejetega«.
Oba dokumenta po besedah ministrice razumeta kulturo kot javno dobro ter jo postavljata v središče solidarnostne in trajnostne družbe, pri čemer gre za »povezovanje vseh akterjev v celovit ekosistem kulture in spodbujanje dialoga z vsemi deležniki«. Novost pri tem so tako imenovane prečne politike, ki jih je sooblikovalo 89 strokovnjakov v devetih delovnih skupinah: krepitev pogojev dela, dostopnost, internacionalizacija in zeleni prehod.
V primerjavi z obstoječim nacionalnim programom za kulturo, sprejetim pod ministrom Vaskom Simonitijem, je bil tokratni predlog resolucije pripravljen premišljeno in vključujoče, na podlagi dvanajstih javnih posvetov po državi s 700 deležniki, od zaposlenih na področju kulture do ustvarjalcev, predstavnikov občin, nevladnikov do občinstva in drugih. Ne smemo namreč pozabiti, komu je kultura namenjena, je poudarila, zato je konsenz politike in javnosti toliko bolj pomemben.
Med ukrepi številne novosti
Snovanja strateških dokumentov, ki bosta področju kulture omogočila razvoj in stabilnost, kulturno politiko pa usmerjala v široko dostopnost kulturnih vsebin ne glede na osebne okoliščine prebivalcev, so se tako lotili »od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol«. Pri tem so sodelovali še z drugimi resorji ter se oprli na dobre prakse iz drugih naprednih držav.
Na ministrstvu so navedli, da sta oba dokumenta usklajena s ključnimi mednarodnimi dokumenti in usmeritvami, ki zagotavljajo, da bo Slovenija postala stičišče raznolikih ustvarjalnih trendov. Poleg naštetega se bo z njima kultura v prihodnjem desetletju razvijala v smeri izboljševanja delovnih pogojev, vključno z bojem proti prekarnosti.
Da je ta ena od glavnih pomanjkljivosti sistema in s tem izjemno pereč problem – nestabilni pogoji dela, nestabilna plačila –, je razkrila pandemija, zato namenjajo posebno pozornost samostojnim delavcem v kulturi tako v javnih zavodih kot v nevladnem sektorju. »Kultura lahko svoje poslanstvo udejanja le, če so znotraj sektorja zagotovljeni ustrezni pogoji za profesionalno delo za delavce v kulturi in široko dostopno udejstvovanje prebivalstva znotraj ljubiteljske kulture,« so zapisali na ministrstvu.
Temeljne spremembe prejšnjega nacionalnega programa za kulturo je bilo treba izvesti tudi »zaradi nujnosti oblikovanja celostne strategije kulturne politike v času nenehnih kriz, ki kulturo postavljajo pred nove izzive«. Zlasti nedavne uničujoče poplave so opozorile, da je za kulturno dediščino treba skrbeti trajnostno in celostno, je poudarila Asta Vrečko. »Odpravljanje njihovih posledic je v marsičem zamajalo kulturnopolitične prioritete, saj bo treba zaradi soočanja s posledicami ujm in podnebnih sprememb te teme uvrstiti bistveno višje na agendo. Vojne in oboroženi spopadi po svetu vplivajo tudi na zunanjepolitične prioritete na polju kulture v Sloveniji. Inflacijski pritiski vplivajo na razpoložljiva sredstva gospodinjstev za kulturno potrošnjo. Zaradi hitrega širjenja tehnologij umetne inteligence mora razmislek o prihodnosti vključevati tudi sposobnost prilagajanja kulture novi tehnološki realnosti,« so na ministrstvu opredelili nujnost strateško usmerjene resolucije, »ki bo omogočala visoko operativnost znotraj akcijskega načrta«, so pojasnili na ministrstvu.
Z dokumentoma se bo kultura v prihodnjem desetletju razvijala tudi v smeri izboljšanja delovnih pogojev, vključno z bojem proti prekarnosti.
Ta vsebuje 75 ukrepov in seznam 43 prebojnih investicij. Poleg protipoplavnih sanacij ter izboljšanja pogojev dela za samozaposlene uvaja še druge novosti, kot so pilotni razpisi za povezovanje kulture in zdravja, decentralizacija (gostovalna mreža in mreža rezidenc), spodbujanje zelenega prehoda, kulturno-umetnostna vzgoja in profesionalni razvoj samostojnih novinarjev. Kot je pojasnila ministrica, so v akcijskem načrtu opredeljene tudi finančne podlage, in sicer integralni proračun, evropska sredstva, kohezijska politika ter sklad za odpornost in okrevanje.
Na ministrstvu so poudarili, da novi nacionalni program prinaša vizijo kulture do leta 2050, tako ta kot pripadajoči akcijski načrt sta »strateška dokumenta za kulturo 21. stoletja«.
