Veronika Deseniška v slovensko-hrvaškem spominu
Stara grofija v Celju. Odprtje razstave ob 18. uri.
Odpri galerijo
Uprizoritev Veronike Deseniške Otona Župančiča v izvedbi SLG Celje iz leta 1970. V vlogi Veronike in Friderika sta nastopala Minu Kjuder in Stane Potisk. Foto Viktor Berk
Veronika Deseniška (1380–1425), druga žena Friderika II. Celjskega in tragična protagonistka prvega zabeleženega čarovniškega procesa na Slovenskem, zatem, po oprostitvi, pa žrtev umora, ostaja zimzelena tema tako Celjanov kot širše književnosti in glasbe. Tudi najnovejšega muzikala, ki bo na celjskem Starem gradu že kmalu, 30. junija in 7. julija, znova na programu.
Že danes pa se ji bodo v celjski Stari grofiji ob 18. uri poklonili z razstavo Veronika Deseniška v slovensko-hrvaškem spominu avtoric Rolande Fugger Germadnik in Kristine Pavlović, rezultatom sodelovanja Pokrajinskega muzeja Celje in Dvora Veliki Tabor (Muzeji Hrvatskog zagorja).
Veronika iz hrvaškega Desnića je zapisana v izročilih obeh narodov, razstava pa bo sledila načinom, na katere se je njen mit, ki je skozi zgodovino vzniknil ob odsotnosti izrazitejšega vedenja o njej, ohranjal skozi stoletja. V slovenskem prostoru se je v listinskem gradivu Arhiva Republike Slovenije ohranil en sam dokument, ki jo navaja poimensko kot Friderikovo ženo. To je darovnica, s katero je Friderik 24. avgusta 1426 doniral samostanu kartuzijancev v Bistri z namenom, da bodo opravljali obrede tako v njegovo dobro kot v spomin njegove pokojne žene Veronike, njeno usodo pa je v nekaj stavkih popisal še pisec Kronike grofov Celjskih, ki se je ohranila v prepisih.
Ekskluzivno na današnjem otvoritvenem večeru bo listina iz leta 1426 na ogled v originalu, zatem jo bodo nadomestili z ročno izpisano kopijo, sicer pa v izboru napovedujejo predvsem izbor literarnih del in likovna dela avtorjev od Otona Ivekoviča in Rajka Slapernika do Stojana Batiča.
Že danes pa se ji bodo v celjski Stari grofiji ob 18. uri poklonili z razstavo Veronika Deseniška v slovensko-hrvaškem spominu avtoric Rolande Fugger Germadnik in Kristine Pavlović, rezultatom sodelovanja Pokrajinskega muzeja Celje in Dvora Veliki Tabor (Muzeji Hrvatskog zagorja).
Odsotnosti izrazitejšega vedenja o Veroniki je vzpodbudil mit
Veronika iz hrvaškega Desnića je zapisana v izročilih obeh narodov, razstava pa bo sledila načinom, na katere se je njen mit, ki je skozi zgodovino vzniknil ob odsotnosti izrazitejšega vedenja o njej, ohranjal skozi stoletja. V slovenskem prostoru se je v listinskem gradivu Arhiva Republike Slovenije ohranil en sam dokument, ki jo navaja poimensko kot Friderikovo ženo. To je darovnica, s katero je Friderik 24. avgusta 1426 doniral samostanu kartuzijancev v Bistri z namenom, da bodo opravljali obrede tako v njegovo dobro kot v spomin njegove pokojne žene Veronike, njeno usodo pa je v nekaj stavkih popisal še pisec Kronike grofov Celjskih, ki se je ohranila v prepisih.
Ekskluzivno na današnjem otvoritvenem večeru bo listina iz leta 1426 na ogled v originalu, zatem jo bodo nadomestili z ročno izpisano kopijo, sicer pa v izboru napovedujejo predvsem izbor literarnih del in likovna dela avtorjev od Otona Ivekoviča in Rajka Slapernika do Stojana Batiča.
