Šestdesetletnica bi rada nagovorila mlade

»Ob šestdesetletnici Forme vive smo hoteli opozoriti na bogastvo kamnitih skulptur v parku na Seči, hkrati bi radi nadaljevali tradicijo referenčnega kiparskega simpozija na mednarodni ravni s tem, da nagovorimo mlade,« je poudarila Mara Ambrožič Verderber, vršilka dolžnosti direktorice Obalnih galerij Piran. Danes je predvideno odprtje kiparskega delovišča, zvečer pa koncert ­Rimskih filharmonikov.

Letošnjo Formo vivo so prvič podprle vse štiri istrske občine (Piran, Izola, Koper in Ankaran), na novo nastala umetniška dela, ki jih bodo ustvarili štirje povabljeni kiparji, bodo krasila po eno izmed mest. »Prostora za nove skulpture je še dovolj, če si želimo z umetniškimi deli prodreti v širši prostor, tudi vseslovenski,« je poudarila Mara Ambrožič Verderber. Park skulptur na Seči je po številu umetnin zaokrožen, a že ime Forma viva pove, da se vse spreminja, tudi s prestavitvami ali novimi postavit­vami kipov. Pri nas so nastali še trije ustvarjalni prostori, prav tako poimenovani Forma viva – v Kostanjevici na Krki, kjer umetniki ustvarjajo v lesu, na Ravnah na Koroškem, kjer kot material uporabljajo jeklo, ter v Mariboru, kjer so se posvetili betonu –, a sta zadnja dva pred leti usahnila.
 

Poudarek na mladih umetnikih

»K ustvarjanju smo povabili uveljavljenega avstrijskega kiparja Maxa M. Seibalda, s čimer smo hoteli poudariti tudi povezanost Forme vive s St. Margarethnom, kjer sta kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek dobila idejo za slovenski umetniški simpozij na Seči,« je pojasnila sogovornica. Poleg njega so povabili še tri umet­nike mlajše generacije: Italijana Alberta Scorda, Portugalca Maria Lopesa in Jureta Markoto, kar je najštevilnejša umetniška udeležba v zadnjih letih. Njihovo delovišče na prostem si bo mogoče ogledati ves mesec. Kiparji bodo ustvarjali v istrskem kamnu, ki je tradicionalen za portoroško formo vivo. Ob koncu simpozija bo nastopil francoski vizualni in konceptualni umetnik Vincent Ceraudo, ki se bo predstavil s svetlobno umetniško intervencijo. »Kiparstvo danes ni omejeno le na klesanje kamna, pač pa uporablja tudi nove tehnološke prijeme, ki otipljivost kiparskega medija dematerializirajo. S tem smo se hoteli približati mlajšemu občinstvu,« je omenila Mara Ambrožič Verderber. Kiparski simpozij, ki je od začetka predpostavljal mednarodno udeležbo, je tudi odsev časa, v katerem umetniki ustvarjajo. V galeriji na prostem na Seči je postavljenih 91 skulptur, dodatnih 59 je razporejenih po parkih in urbanih središčih mest v slovenski Istri.



Kustosinja Majda Božeglav Japelj je naredila izbor 21 kipov, ki so reprezentančni za posamezno časovno obdobje in predstavljajo presek ustvarjanja preteklih 60 let. Izbrana dela v muzeju na prostem so posneli z droni ter jih opremili z razlagami v obliki teksta ter avdio- in videovodnika, ki je na voljo na spletni strani Obalnih galerij Piran. »Če bi poskusili potegniti rdečo nit skozi šestdesetletno obdobje, bi videli, da se pozornost umetnikov spreminja. V šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja je bila bolj usmerjena k naravi in kozmičnim zaznavam. To se, denimo, kaže tudi na primeru mehkih in valovitih oblik Lenassijevih skulptur. Pozneje je bila v ospredju predvsem človeška stiska, kar se med drugim kaže v različnih odprtinah v kamnitih oblikah, v katere se je mogoče celo splaziti in izkusiti vso to utesnjenost,« je pojasnila direktorica Obalnih galerij.
 

Številni spremljevalni dogodki

Odprtje kiparskega delovišča bo danes poleg tiskovne konference pospremil umetniški performans glasbenika Doriana Janežiča. Zvečer bo v parku še otvoritvena slovesnost (v predelu Linder, ki ga v obliki amfiteatra zaokrožujejo ciprese), na kateri bo nastopil komorni orkester I Filarmonici di Roma, ki so seveda uvrstili na repertoar tudi slovitega Pirančana Giuseppeja Tartinija. V soboto bo sledil koncert Luce Pincinija na vio­lončelu in Gilde Buttà na klavirju, ki bo v Tartinijevi hiši v Piranu. Za glasbeni program je poskrbelo Združenje »Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini« Piran.



»Bogat spremljevalni program obsega tudi likovne delavnice za otroke in delavnice sodobnega plesa, novost je šest kulinaričnih dogodkov, namenjenih gostujočim kiparjem, ki jih bodo izvedla kulturna društva italijanske manjšine in drugih etničnih skupnosti, ki živijo v Istri – hrvaško, bosansko, albansko, makedonsko in srbsko. S tem smo hoteli poudariti večkulturnost tega območja,« je pojasnila Mara Ambrožič Verderber. O dogajanju na Formi vivi so prek zelenih kubusov (Forma viva Bite), postavljenih po mestnih trgih, obveščeni tudi najmlajši, ki so povabljeni, da jih popišejo in porišejo po lastnih željah.