Nasproti si stojita učitelj in njegov učenec
Slovenjgraški županski stolček: Na njem bi še naprej rad sedel sedanji župan, njegov izzivalec pa je prepričan, da je čas za spremembo
Odpri galerijo
Andrej Čas FOTO: osebni arhiv
Slovenj Gradec – V drugem krogu volitev za župana v najmanjši slovenski mestni občini se bo dosedanji župan Andrej Čas pomeril s svojim uslužbencem in nekdanjim dijakom Tilnom Kluglerjem. Ta je dosegel visoko prednost v prvem krogu (47,7 odstotka), a volitve v Slovenj Gradcu še zdaleč niso odločene. Andrej Čas (33,7 odstotka) poskuša v zadnjih dneh nadomestiti zamujeno.
Čas: Želim končati projekte, ki sem jih zastavil. Še letos bomo izvedli razpis za gradbena dela za stanovanjski blok, ki bo končan leta 2019. Za izvedbo je pripravljen tudi projekt kopališkega centra s parkom urbanih športov. Načrtujem končanje prve faze leta 2019 (park urbanih športov), v celoti pa bo gradnja končana spomladi 2020. Drugi evropski projekti se bodo izvajali glede na dinamiko postopkov odobritev. Med neevropskimi projekti bo prihodnje leto izvedena prenova Tretje osnovne šole, v drugi polovici leta bomo začeli gradnjo bivalne enote za osebe s posebnimi potrebami.
Klugler: Ker je leto 2019 že pred vrati, se bo nemudoma treba lotiti dela. Projekte smo razdelili na kratko- in dolgoročne. Iluzorno je pričakovati, da bi v enem letu izvedli dolgoročno načrtovane projekte, lahko pa zanje pripravimo izhodišča. Konkretno bomo v prihodnjem letu postavili: v središču mesta centralno otroško igrišče, ki bo imelo tudi prilagojena igrala za otroke s posebnimi potrebami, in otroška igrala na podeželju. Sofinancirali bomo male čistilne naprave, protiprašne zaščite in uredili bolj smiseln prevoz otrok v šolo. S pristojnim ministrstvom bomo podpisali pogodbo o sofinanciranju gradnje bloka neprofitnih stanovanj, zimsko-letnega bazena in parka urbanih športov, izbrali izvajalce ter začeli dela.
Čas: Pri protikandidatu me moti nekredibilnost. Trdi, da je neodvisen, čeprav je priznal, da si stroške njegove kampanje delijo politične stranke. Ne vemo torej, čigave interese v resnici »povezuje«. Izjavil je tudi, da ga pri ljudeh njihove slabe plati ne zanimajo. To je zelo nevarno stališče, saj so slabi ljudje lahko nevarni za davkoplačevalce in za razvoj občine. Morda sem nekoliko pogrešal iskrenost in konstruktivnost, predvsem pa sem pričakoval več kreativnosti pri programih javnega zavoda, ki ga vodi, saj sem dobrim predlogom vedno z veseljem prisluhnil.
Klugler: Spoštujem ga kot človeka, a nima lastnosti, ki so za župana zelo pomembne. Na trenutke je precej neodločen: danes se je sposoben nekaj odločiti, že naslednji dan pa svojo odločitev popolnoma spremeniti. Ni dovolj povezovalen, včasih je preveč vzvišen, brez pristnega stika z občankami in občani.
Čas: Pred volilno kampanjo sva s protikandidatom solidno sodelovala. Opažam, da je zasebno zelo podjeten in da je tudi kreativen pri zaposlovanju tima, ki mu je zato naklonjen in lojalen.
Klugler: V času šestletnega županovanja je postal dober retorik.
Čas: Slovenj Gradec je prijetno bivalno in poslovno okolje, ki omogoča kakovostne razmere za življenje. Zato je povpraševanje po stanovanjih veliko večje od ponudbe, cene nepremičnin so temu primerno visoke. Prav zaradi tega, nekoliko pa tudi zaradi boljših priložnosti za zaposlitev drugod se mladi po študiju pogosto ne vračajo ali pa se izselijo. Gradnja novih javnih stanovanj in pridobivanje investitorjev za tržna stanovanja sta zato med glavnimi nalogami tega mandata.
Klugler: Vizija razvoja. Slovenj Gradec nima izdelane vizije, zato tudi nima pripravljenih ustreznih projektov, s katerimi bi lahko kandidirali za nepovratna sredstva. Pri infrastrukturnem razvoju je velik problem pred kratkim sprejet občinski prostorski načrt, na podlagi katerega je trenutno nemogoče graditi novo komunalno infrastrukturo, kot tudi ne novih mostov. Velika napaka v občinskem aktu že ovira posameznike in podjetja pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Premalo se tudi posvečamo kulturi, ki je identiteta mesta.
Čas: Slovenj Gradec se je zaradi svoje lege in zgodovinske vloge razvil v funkcionalno in gravitacijsko središče regije. Poleg krepitve institucij regijskega pomena, kot so sodišče, bolnišnica, muzej, galerija itd., dajejo mestu vedno močnejši razvojni potencial tudi izobraževalne institucije. Mreža srednjih šol in kar dve fakulteti nas postavljajo na zemljevid visokošolskih, mednarodno prepoznanih znanstvenih središč. To nam skupaj z obetom boljše prometne dostopnosti ob skorajšnji izgradnji tretje razvojne osi omogoča, da ob ustreznem razvoju infrastrukture in ponudbe mesta ustvarimo odlično poslovno okolje za investicije v visokotehnološke dejavnosti in v kakovostna delovna mesta.
Klugler: Občina je v zadnjem mandatu črpala premalo evropskih sredstev. Znašla se je med tistimi koroškimi občinami, ki so jih črpale najmanj, manj sta jih le Črna na Koroškem in Ribnica na Pohorju. Na tem področju vidim velik potencial, predvsem z uradom za pripravo projektov, ki je bil za našo občino skoraj neizkoriščen, za preostale občine Mislinjske in Dravske doline pa zelo uspešen, saj je občina prijave na projekte dajala pripravljati zunanjim izvajalcem, na primer Regionalni razvojni agenciji Koroška. Le tako bo občina dobila sredstva, s katerimi bomo lahko zastavili razvojno naravnan proračun. Opustili pa bomo prakso prodaje strateškega občinskega premoženja in takšno iskanje virov za investicije.
Čas: Javno-zasebno partnerstvo (JZP) je široko uveljavljen model financiranja javnih projektov, zato so nasprotne trditve populizmi in zavajanje javnosti. Tudi zakon o financiranju občin tega načina financiranja ne opredeljuje kot zadolžitev. Zakon o JZP določa, da postopke vodi občinski svet. Pomemben del postopka je test upravičenosti. Bistvo je namreč v presoji, kolikšen del proračuna lahko namenimo za plačilo uporabnine, ali je projekt koristen, nujen in kako hitro ga lahko izvedemo s takim načinom financiranja. V primeru vrtcev o tem najbrž ne bi smeli dvomiti. V času finančne krize, ob pomanjkanju evropskih in državnih razpisov in visoko zadolžene občine iz obdobja mojega predhodnika, je bilo treba hitro ukrepati in najmlajšim zagotoviti zdravo bivanje, ustrezen standard in dovolj mest v vrtcih. Zato je bila odločitev občinskega sveta, da projekt izpeljemo z javno-zasebnim partnerstvom, optimalna.
Kako bomo financirali gradnjo večnamenske dvorane, se še nismo odločili. Javno-zasebno partnerstvo je le eden od možnih načinov, če bi zasebnik del kapacitet hale tržil, s čimer bi se zmanjšala obremenitev proračuna.
Klugler: Zagotovo. Zavedam se, da javno-zasebno partnerstvo ne gre v osnovno maso zadolževanja občin po zakonu, vendar enako bremeni proračun za prihodnja leta, saj mora občina dolgove poplačati popolnoma enako kot bančni kredit, ki gre v osnovno maso zadolževanja. Enako je, če je oseba dolžna banki in sosedu. Oboje mora poravnati, čeprav uradno dolguje le banki. Je pa to eden najdražjih načinov financiranja investicij, saj zasebnik nikoli ne bo šel v javno-zasebno partnerstvo ugodneje, kot bi lahko šla občina z bančnim kreditom. Njegov donos in stroški obratovanja so višji, kot če bi občina plačala obresti banki in stroške obratovanja dobaviteljem.
Čas: Vsekakor direktor ali direktorica občinske uprave, ki pa bo strokovna, in ne politična funkcija. Moja desna roka pa bodo predvsem občani, njihove želje in pričakovanja. To bo tudi vodilo celotne občinske uprave, upam pa, da tudi novega občinskega sveta, ki bo bedel nad mojimi projekti.
Klugler: V. d. direktorja občinske uprave bom imenoval takoj po izvolitvi, da lahko začnemo delati. Vmes pa se bom pogovoril s kandidati za direktorja občinske uprave. Na mestni občini, v njenih zavodih in službah želim vzpostaviti pozitivno ozračje. Ustvariti želim ekipo, ki bo občino ponesla med najrazvitejše in najvarnejše v državi. Zagotavljam, da bo novi direktor strokovnjak, ki bo delal za razvoj občine na infrastrukturnem področju, področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, za vse občanke in občane, za podeželje in mesto. V občini, tudi v mestnem svetu, želim preseči delitve na leve in desne, na vaše in naše. Težka naloga me čaka, ampak želim se je lotiti.
Katere tri ključne projekte bi kot župan uresničili do konca prihodnjega leta?
Čas: Želim končati projekte, ki sem jih zastavil. Še letos bomo izvedli razpis za gradbena dela za stanovanjski blok, ki bo končan leta 2019. Za izvedbo je pripravljen tudi projekt kopališkega centra s parkom urbanih športov. Načrtujem končanje prve faze leta 2019 (park urbanih športov), v celoti pa bo gradnja končana spomladi 2020. Drugi evropski projekti se bodo izvajali glede na dinamiko postopkov odobritev. Med neevropskimi projekti bo prihodnje leto izvedena prenova Tretje osnovne šole, v drugi polovici leta bomo začeli gradnjo bivalne enote za osebe s posebnimi potrebami.
Klugler: Ker je leto 2019 že pred vrati, se bo nemudoma treba lotiti dela. Projekte smo razdelili na kratko- in dolgoročne. Iluzorno je pričakovati, da bi v enem letu izvedli dolgoročno načrtovane projekte, lahko pa zanje pripravimo izhodišča. Konkretno bomo v prihodnjem letu postavili: v središču mesta centralno otroško igrišče, ki bo imelo tudi prilagojena igrala za otroke s posebnimi potrebami, in otroška igrala na podeželju. Sofinancirali bomo male čistilne naprave, protiprašne zaščite in uredili bolj smiseln prevoz otrok v šolo. S pristojnim ministrstvom bomo podpisali pogodbo o sofinanciranju gradnje bloka neprofitnih stanovanj, zimsko-letnega bazena in parka urbanih športov, izbrali izvajalce ter začeli dela.
Andrej Čas
župan, fizik
Šestdesetletni diplomirani inženir fizike je na županski stolček v Slovenj Gradcu prvič sedel leta 2012 na nadomestnih županskih volitvah, ko je takratnemu županu Matjažu Zanoškarju prenehala funkcija zaradi izvolitve v državni zbor. Do takrat je vodil trgovsko-predelovalno podjetje Hmezad Exim v Žalcu, še prej pa skoraj desetletje poučeval fiziko na Centru srednjih šol v Velenju. Rodil se je v kmečki družini v Turiški vasi blizu slovenjgraškega letališča. V zraku nad njim je prebil več kot tisoč ur, največ v jadralnih letalih. Z ženo Petro, ki je predsednica okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ima tri otroke. Zase pravi, da je nepripravljen delati usluge za politično podporo, nestrankarski kandidat pa je po njegovem za lokalno skupnost prednost. Kljub temu se je pred drugim krogom razveselil javne podpore SDS. Na volitvah kandidira ob podpori Slovenjgraške liste za mesto in podeželje.
župan, fizik
Šestdesetletni diplomirani inženir fizike je na županski stolček v Slovenj Gradcu prvič sedel leta 2012 na nadomestnih županskih volitvah, ko je takratnemu županu Matjažu Zanoškarju prenehala funkcija zaradi izvolitve v državni zbor. Do takrat je vodil trgovsko-predelovalno podjetje Hmezad Exim v Žalcu, še prej pa skoraj desetletje poučeval fiziko na Centru srednjih šol v Velenju. Rodil se je v kmečki družini v Turiški vasi blizu slovenjgraškega letališča. V zraku nad njim je prebil več kot tisoč ur, največ v jadralnih letalih. Z ženo Petro, ki je predsednica okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ima tri otroke. Zase pravi, da je nepripravljen delati usluge za politično podporo, nestrankarski kandidat pa je po njegovem za lokalno skupnost prednost. Kljub temu se je pred drugim krogom razveselil javne podpore SDS. Na volitvah kandidira ob podpori Slovenjgraške liste za mesto in podeželje.
Kaj vas pri protikandidatu najbolj moti, katere so njegove glavne pomanjkljivosti?
Čas: Pri protikandidatu me moti nekredibilnost. Trdi, da je neodvisen, čeprav je priznal, da si stroške njegove kampanje delijo politične stranke. Ne vemo torej, čigave interese v resnici »povezuje«. Izjavil je tudi, da ga pri ljudeh njihove slabe plati ne zanimajo. To je zelo nevarno stališče, saj so slabi ljudje lahko nevarni za davkoplačevalce in za razvoj občine. Morda sem nekoliko pogrešal iskrenost in konstruktivnost, predvsem pa sem pričakoval več kreativnosti pri programih javnega zavoda, ki ga vodi, saj sem dobrim predlogom vedno z veseljem prisluhnil.
Klugler: Spoštujem ga kot človeka, a nima lastnosti, ki so za župana zelo pomembne. Na trenutke je precej neodločen: danes se je sposoben nekaj odločiti, že naslednji dan pa svojo odločitev popolnoma spremeniti. Ni dovolj povezovalen, včasih je preveč vzvišen, brez pristnega stika z občankami in občani.
Kaj pri njem spoštujete, katere so njegove odlike?
Čas: Pred volilno kampanjo sva s protikandidatom solidno sodelovala. Opažam, da je zasebno zelo podjeten in da je tudi kreativen pri zaposlovanju tima, ki mu je zato naklonjen in lojalen.
Klugler: V času šestletnega županovanja je postal dober retorik.
Kaj je glavna težava občine?
Čas: Slovenj Gradec je prijetno bivalno in poslovno okolje, ki omogoča kakovostne razmere za življenje. Zato je povpraševanje po stanovanjih veliko večje od ponudbe, cene nepremičnin so temu primerno visoke. Prav zaradi tega, nekoliko pa tudi zaradi boljših priložnosti za zaposlitev drugod se mladi po študiju pogosto ne vračajo ali pa se izselijo. Gradnja novih javnih stanovanj in pridobivanje investitorjev za tržna stanovanja sta zato med glavnimi nalogami tega mandata.
Klugler: Vizija razvoja. Slovenj Gradec nima izdelane vizije, zato tudi nima pripravljenih ustreznih projektov, s katerimi bi lahko kandidirali za nepovratna sredstva. Pri infrastrukturnem razvoju je velik problem pred kratkim sprejet občinski prostorski načrt, na podlagi katerega je trenutno nemogoče graditi novo komunalno infrastrukturo, kot tudi ne novih mostov. Velika napaka v občinskem aktu že ovira posameznike in podjetja pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Premalo se tudi posvečamo kulturi, ki je identiteta mesta.
Tilen Klugler
direktor javnega zavoda za turizem, šport, mladinske in socialne programe Spotur
Novinec na političnem parketu, 42-letni diplomirani upravni organizator, je zaposlen na slovenjgraški občini od leta 2001. Večino časa je bil vodja oddelka, pol leta tudi v. d. direktorja občinske uprave. Od leta 2009 vodi občinski javni zavod, ki se ukvarja s turizmom in športom, pa tudi z mladinskimi in socialnimi programi. Je član slovenjgraških Lionsov, kjer je bil pobudnik zbiranja odvečne hrane. Za projekt je prejel mednarodno priznanje. Poročen je s profesorico razrednega pouka Majo Kruhek. Ima dva otroka, z družino živi na Legnu. Čeprav trdi, da na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat, so ga pred prvim krogom podprle tri stranke (SD, Desus, SMC) ter dve listi (Povezujemo za SG!, Lista Borisa Raja), pred drugim krogom pa še SLS.
direktor javnega zavoda za turizem, šport, mladinske in socialne programe Spotur
Novinec na političnem parketu, 42-letni diplomirani upravni organizator, je zaposlen na slovenjgraški občini od leta 2001. Večino časa je bil vodja oddelka, pol leta tudi v. d. direktorja občinske uprave. Od leta 2009 vodi občinski javni zavod, ki se ukvarja s turizmom in športom, pa tudi z mladinskimi in socialnimi programi. Je član slovenjgraških Lionsov, kjer je bil pobudnik zbiranja odvečne hrane. Za projekt je prejel mednarodno priznanje. Poročen je s profesorico razrednega pouka Majo Kruhek. Ima dva otroka, z družino živi na Legnu. Čeprav trdi, da na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat, so ga pred prvim krogom podprle tri stranke (SD, Desus, SMC) ter dve listi (Povezujemo za SG!, Lista Borisa Raja), pred drugim krogom pa še SLS.
Kaj je glavni neizkoriščeni potencial občine in kako ga boste izkoristili?
Čas: Slovenj Gradec se je zaradi svoje lege in zgodovinske vloge razvil v funkcionalno in gravitacijsko središče regije. Poleg krepitve institucij regijskega pomena, kot so sodišče, bolnišnica, muzej, galerija itd., dajejo mestu vedno močnejši razvojni potencial tudi izobraževalne institucije. Mreža srednjih šol in kar dve fakulteti nas postavljajo na zemljevid visokošolskih, mednarodno prepoznanih znanstvenih središč. To nam skupaj z obetom boljše prometne dostopnosti ob skorajšnji izgradnji tretje razvojne osi omogoča, da ob ustreznem razvoju infrastrukture in ponudbe mesta ustvarimo odlično poslovno okolje za investicije v visokotehnološke dejavnosti in v kakovostna delovna mesta.
Klugler: Občina je v zadnjem mandatu črpala premalo evropskih sredstev. Znašla se je med tistimi koroškimi občinami, ki so jih črpale najmanj, manj sta jih le Črna na Koroškem in Ribnica na Pohorju. Na tem področju vidim velik potencial, predvsem z uradom za pripravo projektov, ki je bil za našo občino skoraj neizkoriščen, za preostale občine Mislinjske in Dravske doline pa zelo uspešen, saj je občina prijave na projekte dajala pripravljati zunanjim izvajalcem, na primer Regionalni razvojni agenciji Koroška. Le tako bo občina dobila sredstva, s katerimi bomo lahko zastavili razvojno naravnan proračun. Opustili pa bomo prakso prodaje strateškega občinskega premoženja in takšno iskanje virov za investicije.
Ali projekti javno-zasebnega partnerstva – občina je z njimi zgradila tri vrtce, namerava pa še prizidek k športni dvorani – prikrito zadolžujejo občino?
Tilen Klugler FOTO: osebni arhiv
Čas: Javno-zasebno partnerstvo (JZP) je široko uveljavljen model financiranja javnih projektov, zato so nasprotne trditve populizmi in zavajanje javnosti. Tudi zakon o financiranju občin tega načina financiranja ne opredeljuje kot zadolžitev. Zakon o JZP določa, da postopke vodi občinski svet. Pomemben del postopka je test upravičenosti. Bistvo je namreč v presoji, kolikšen del proračuna lahko namenimo za plačilo uporabnine, ali je projekt koristen, nujen in kako hitro ga lahko izvedemo s takim načinom financiranja. V primeru vrtcev o tem najbrž ne bi smeli dvomiti. V času finančne krize, ob pomanjkanju evropskih in državnih razpisov in visoko zadolžene občine iz obdobja mojega predhodnika, je bilo treba hitro ukrepati in najmlajšim zagotoviti zdravo bivanje, ustrezen standard in dovolj mest v vrtcih. Zato je bila odločitev občinskega sveta, da projekt izpeljemo z javno-zasebnim partnerstvom, optimalna.
Kako bomo financirali gradnjo večnamenske dvorane, se še nismo odločili. Javno-zasebno partnerstvo je le eden od možnih načinov, če bi zasebnik del kapacitet hale tržil, s čimer bi se zmanjšala obremenitev proračuna.
Klugler: Zagotovo. Zavedam se, da javno-zasebno partnerstvo ne gre v osnovno maso zadolževanja občin po zakonu, vendar enako bremeni proračun za prihodnja leta, saj mora občina dolgove poplačati popolnoma enako kot bančni kredit, ki gre v osnovno maso zadolževanja. Enako je, če je oseba dolžna banki in sosedu. Oboje mora poravnati, čeprav uradno dolguje le banki. Je pa to eden najdražjih načinov financiranja investicij, saj zasebnik nikoli ne bo šel v javno-zasebno partnerstvo ugodneje, kot bi lahko šla občina z bančnim kreditom. Njegov donos in stroški obratovanja so višji, kot če bi občina plačala obresti banki in stroške obratovanja dobaviteljem.
Kdo bo vaša desna roka, če boste župan?
Čas: Vsekakor direktor ali direktorica občinske uprave, ki pa bo strokovna, in ne politična funkcija. Moja desna roka pa bodo predvsem občani, njihove želje in pričakovanja. To bo tudi vodilo celotne občinske uprave, upam pa, da tudi novega občinskega sveta, ki bo bedel nad mojimi projekti.
Klugler: V. d. direktorja občinske uprave bom imenoval takoj po izvolitvi, da lahko začnemo delati. Vmes pa se bom pogovoril s kandidati za direktorja občinske uprave. Na mestni občini, v njenih zavodih in službah želim vzpostaviti pozitivno ozračje. Ustvariti želim ekipo, ki bo občino ponesla med najrazvitejše in najvarnejše v državi. Zagotavljam, da bo novi direktor strokovnjak, ki bo delal za razvoj občine na infrastrukturnem področju, področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, za vse občanke in občane, za podeželje in mesto. V občini, tudi v mestnem svetu, želim preseči delitve na leve in desne, na vaše in naše. Težka naloga me čaka, ampak želim se je lotiti.
