6881 brezdomnih ljudi preveč

»Stvari se v življenju lahko hitro obrnejo.«
Fotografija: V evropski organizaciji Feantsa opozarjajo, da prakse v številnih mestih vodijo v kriminalizacijo brezdomstva.
Odpri galerijo
V evropski organizaciji Feantsa opozarjajo, da prakse v številnih mestih vodijo v kriminalizacijo brezdomstva.

Ob današnjem svetovnem dnevu brezdomcev, ki opisuje sodobno kapitalistično realnost od leta 2010, ko so ga zaznamovali prvič, so v društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice opozorili na 6881 brezdomnih ljudi v Sloveniji, ki so vključeni v različne humanitarne programe. »Malo, dosti?« so se pri tem vprašali in si odgovorili: »Preveč!«

Če menite, da je brezdomec moški srednjih let, ki dneve in noči preživlja v parku, družbo pa mu dela steklenica vina, se motite, so pred časom zapisali pri državnem statističnem uradu. Brezdomci, ki so kot anketiranci sodelovali v raziskavah, opravljenih v Sloveniji med letoma 2005 in 2014, so bili v veliki večini moški, stari od 17 do 77 let, v povprečju pa 42 let. Polovica jih je imela končano srednjo šolo, 42 odstotkov pa osnovno. Največ je bilo samskih in nikoli poročenih, druga največja skupina so bili ločeni. Malo manj kot polovica jih je imela otroke. Velika večina jih je bila v preteklosti zaposlena, v povprečju so imeli nekaj več kot dvanajst let delovne dobe.

Sedemintridesetletni Pero Djošan, čigar delovno mesto je zadnji dve leti parkirišče ob ljubljanski železniški postaji, je lani v prostorih društva v Pražakovi ulici pripovedoval: »Ko sem pred petnajstimi leti še imel službo in se s kolegom sprehajal po Čopovi ulici, sem vmes kakšnemu brezdomcu stisnil v roke denar. Kolega me je vprašal, zakaj to počnem, in sem mu rekel, da nikoli ne veš, kdaj se znajdeš na cesti.« Prodajalec cestnega časopisa Kralji ulice je nadaljeval: »Pred kratkim sva se srečala na parkirišču, kjer zdaj prodajam Kralje ulice, in me je vprašal, ali se spomnim Čopove. Seveda se spomnim. Stvari se v življenju lahko hitro obrnejo.«
 

Otežen dostop do dobrin


V evropski nevladni organizaciji Feantsa ob dnevu brezdomcev opozarjajo, da prakse v številnih mestih vodijo v kriminalizacijo brezdomstva, dostop do osnovnih dobrin pa je vse bolj otežen. To po njihovem kaže na »razgradnjo osnovne človekove pravice do dostojnega življenja, ki je eden od temeljev demokracije«. Zato so pred časom tudi spisali pobudo za spodbujanje mest, da priznajo pravice brezdomnih. Lani so se ji pridružili v društvu Kralji ulice, v katerem od leta 2005 združujejo strokovnjake, ki raziskujejo brezdomstvo, in posameznike, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo.

Da listina, v kateri so zapisane temeljne pravice brezdomnih, med katerimi je uporaba javnih prostorov, sicer ne bo rešila problematike brezdomstva, se zavedajo v ljubljanskem društvu, je pa ta po njihovem vendarle jasno sporočilo državi, da je brezdomstvo med nami in da ga je treba reševati sistemsko.

Komentarji: