Stoječi aplavz za nova častna meščana Ljubljane

Na današnji slavnostni podelitvi ob dnevu Ljubljane na Ljubljanskem gradu je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković podelil častno meščanstvo poetki Elzi Budau za njena izjemna besedila popevk in šansonov, in arhitektu dr. Stanku Kristlu za njegovo raziskovalno-arhitekturna delo.

Podelili so tudi pet nagrad glavnega mesta Ljubljane in sedem plaket glavnega mesta Ljubljane. Prve so dobili Boris Kosec, Pionirski dom – Center za kulturo mladih, avtorska skupina arhitektov Majda Kregar, Miha Kerin in Edo Ravnikar mlajši, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine in Lekarna Ljubljana. Slednje pa so prejeli Komorni zbor Megaron, dr. Simona Gerenčer, dr. Slavka Kavčič, Turistično društvo Zadvor, pater Andraž Arko in ekipa filma Plečnikov skriti biser, glasbena skupina Siddharta in Danilo Lukner.

Slavnostne seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana se je udeležil slovenski politični, gospodarski in kulturni vrh. FOTO: Leon Vidic/Delo

Rojstni dan Evrope in Tine Gaber

Podelitve se je poleg mestnih svetnikov, častnih meščanov in meščank, državnega političnega, gospodarskega in kulturnega vrha ter nekdanjih predsednikov Republike Slovenije udeležil tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob. Njegovi spremljevalki Tini Gaber je uvodoma Zoran Janković čestital za rojstni dan, ki ga ima na dan zmage, na dan Ljubljane in dan Evrope. Šopek pa ji je izročil podžupan Aleš Čerin, kar je Janković pojasnil z besedami, »no, vidite. To je tudi timsko delo. Jaz govorim, Aleš pa dela.« Ob čemer so se prisotni namuznili.

Vsi letošnji prejemniki plaket in nagrad ter naziva častna meščanka in častni meščan Ljubljane. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Devetega maja 1945 je bil lep sončen dan in Ljubljana je postala svobodna. Fotografije o prihodu partizanske vojske v Ljubljano pričajo o izrazih sreče na obrazih Ljubljančanov in Ljubljančank. Za njimi so bila težka štiri leta, ko je bila Ljubljana obdana z žico. Naše borke in borci, Titovi partizani, so osvobodili našo državo. Bili so na strani zaveznikov, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, nacizem in fašizem.

Lahko se le vprašamo, kaj je bilo v teh mladih ljudeh, ki so žrtvovali svojo mladost in nekateri svoja življenja, da so šli v borbo z mnogo močnejšim nasprotnikom, sovražnikom, ki so ga podpirali domači izdajalci. Je bilo to junaštvo, želja po svobodi, po tem, da govoriš svoj jezik, da si gospodar na svoji zemlji, da ustvarjaš, kar zanamci podedujejo,« je uvodoma med drugim poudaril župan Mestne občine Ljubljana.

Nekdanji predsednik Republike Slovenije Danilo Türk in predsednik slovenske vlade Robert Golob. FOTO: Leon Vidic/Delo

Aplavz stoječega občinstva

Nova častna meščana pa sta aplavz stoječega občinstva prejela že ob prihodu in kasneje ob podelitvi tega naziva. Kot je v obrazložitvi med drugim zapisala Komisija za priznanja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi Nada Verbič, je Elza Budau »osrednje pesniško ime slovenske popevke in šansonov. Glasba, umetnost in lepa beseda so imele v življenju Elze Budau vedno svoj dom. Od malega je pisala črtice, novele in potopise. V gimnaziji je pod psevdonimom Štefka Dolenc objavljala v reviji Mlada pota in nato v časniku Delo. Leta 1962 je izšel njen prvi roman Diagram neke ljubezni.

Na pot avtorice uglasbljenih pesmi je stopila s prevodom pesmi Laura, ki jo je v angleščini pel Frank Sinatra. Njeno tankočutno razumevanje odnosa med glasbo in besedilom so takoj opazili vidni skladatelji in odtlej je Elza Budau napisala besedila številnih znanih zimzelenih pesmi, med njimi Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, S teboj, Pegasto dekle, Sto majhnih nežnosti, Brez besed, samo nasmeh je bolj grenak in znamenito Poletno noč, ki je za vselej proslavila slovensko pesništvo in popevkarstvo.«

Spremljevalki Roberta Goloba Tini Gaber je Zoran Janković čestital za rojstni dan. FOTO: Leon Vidic/Delo

Očitno praznik arhitektov

Elza Budau se je v govoru zahvalila za izkazano čast in poudarila, da je danes očitno na tej prireditvi tudi praznik arhitektov, kajti sama je po izobrazbi arhitektka, tako kot častni meščan in prej nagrajena skupina arhitektov, »vsi smo bili učenci Eda Ravnikarja, letos pa praznujemo njegovo leto. Častnega meščanstva sem vesela in sem si ga poltihem želela ter je na vse nagrade in priznanja, ki sem jih dobila, lepa pika na i.«

Za dr. Stanka Kristla pa so v obrazložitvi med drugim zapisali, da sodi »med najpomembnejše slovenske arhitekte 20. in 21. stoletja. Kristlova izjemnost in specifika se kažeta v docela humani razsežnosti njegovega raziskovalno-oblikovalskega pristopa, saj v svojih arhitekturnih projektih, številnih člankih in raziskavah nenehno izpostavlja nujnost vključevanja sociologije in psihologije v snovanje prostora. V mestu je zgradil svoje štiri ključne projekte, in sicer vrtec Mladi rod, inovativni stanovanjski blok na Prulah, atrijske hiše na Borsetovi in diagnostično-terapevtsko-servisno stavbo UKC v Ljubljani.«

V svojem govoru se je 101-letni Kristl zahvalil za častno meščanstvo in med drugim poudaril, da »je naše mesto odraz našega župana. To mu moram kot arhitekt priznati in upam, da bo tako delal še dolga leta.

Arhitektura je zame umetnost in znanost ali znanost in umetnost, odvisno iz katerega zornega kota se je lotimo. Zame pa je zanimiva kot eksperiment in raziskovanje, moja želja pa je bila stopiti z vsakim projektom korak naprej. Za mesto je zanimiva kot sooblikovalka optimističnih mestnih ambientov in bivalnega ter delovnega okolja.«