Novi stari turbini pred vhodom v Bistro

Donacija Kolektorja Turboinštituta Tehniškemu muzeju Slovenije
Fotografija: Furnirnico so v Bistro prenesli s Podrečja pri Domžalah.
FOTO Tomi Lombar
Odpri galerijo
Furnirnico so v Bistro prenesli s Podrečja pri Domžalah. FOTO Tomi Lombar

Francisova turbina in gonilnik Peltonove turbine, ki ju je Tehničnemu muzeju Slovenije (TMS) darovala družba Kolektor Turboinštitut, sta svoje mesto našla pred vhodom v muzejski kompleks v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri.

Direktorica TMS Natalija Polenec je ob včerajšnjem podpisu donatorske pogodbe ugotavljala, da v zadnjem času vedno več podjetij spreminja tehnologijo in menja stroje in naprave, ki marsikdaj končajo na odpadu. Vedno več pa jih je, ki se zavedajo pomena tehnične kulture, zato je apelirala, naj podjetja brez zadrege povprašajo po pomenu svoje opreme. V TMS imajo sicer omejene prostorske možnosti, marsikdaj tudi razmere niso najboljše, tokratna donacija pa je lahko na vlagi.

Koncern Kolektor je že pol stoletja družbeno odgovorna združba, usmerjena v trajnostni razvoj. Zavedajo se tudi pomena TMS, je ob podpisu pogodbe povedal tehnični direktor v družbi Kolektor Turboinštitut Andrej Jermol. Tokratna donacija prihaja iz Rudnika kaolina in kalcita Kamnik ter iz hrvaške hidroelektrarne Vinodol.

Turboinštitut je sinonim za nekaj lepega in za uspešno sodelovanje, je ob predstavitvi tega odnosa povedal kustos Vladimir Vilman. Zbirka naprav na vodni pogon se je v Bistri začela s prestavitvijo enega najpomembnejših objektov tehnične kulture na Slovenskem, furnirnice (Kerč) s Podrečja pri Domžalah, ki je delovala od leta 1824 do konca druge svetovne vojne.


Kolesa na vodni pogon


Za napravo so v Bistri zgradili nadomestni objekt, novo os petmetrskega vodnega kolesa pa so najprej naredili iz hrasta iz Krakovskega gozda. Ker pa je les občutljiv material in slabo obstojen, ga je bilo kljub skrbnemu vzdrževanju po starih metodah težko vzdrževati. Najprej so se odrekli leseni raki, po kateri na kolo doteka voda, potem je bila narejena maketa, v končni fazi pa je bila s Turboinštitutom podpisana sponzorska pogodba, ki je povezala obe strani. Rezultat je leta 2000 montirano osemtonsko kovinsko vodno kolo, prejšnjo leseno os pa je še vedno mogoče videti pred furnirnico.

V TMS imajo po besedah Vladimirja Vilmana to srečo, da so eden redkih tehničnih muzejev z naravno tekočo vodo. Tudi veliko kovinsko kolo z namenom prikaza uporabne vrednosti proizvaja elektriko za osvetlitev in ogrevanje radiatorja.
Vladimir Vilman je sodelovanje TMS in Kolektorja Turboinštituta primerjal z rimskim bogom vrat in prehodov Janusom, ki je ponavadi upodobljen z dvema glavama ali/in dvema obrazoma. TMS gleda nazaj in Kolektor Turboinštitut naprej.

Ko v TMS dobijo eksponate, ki jih nekdo servira na pladnju, je to lahek način. V mnogih primerih pa so postopki veliko težji – kot primer je Vilman navedel demontažo Peltonove turbine v mali hidroelektrarni v Srednjem Vrhu nad Gozdom - Martuljkom. Opozoril je še na manjšo turbino pri Loškem Potoku, ki so jo naredili v ljubljanski delavnici Gustava Töniesa, ki je bil pionir slovenske strojegradnje, slovenski mercedes 19. stoletja, nosilec osmih cesarsko-kraljevih avstro-ogrskih priznanj. Njegova je tudi turbina v prvi hidroelektrarni na Kranjskem na Završnici. Strojegradnja ima tako v teh krajih dolgo in bogato zgodovino, od Töniesa prek leta 1919 združene Strojne tovarne in livarne Ljubljana (Samassa, Tönnies in Žabkar) do Litostroja.


Leto energetike


Leto 2018 je v TMS posvečeno energetiki in električni energiji – v začetku leta so proslavili prihod prve žarnice v Slovenijo. Direktorica Natalija Polenec je iskreno vesela donacije in upa, da se bodo TMS spomnili tudi drugi. Veliki eksponati so sicer lahko problem, zato je vedno potreben razmislek, kaj razstaviti in kaj shraniti v depojih. Te imajo v Kočevju, v Pivki, kjer gre za nov ogledni depo, kakršen je tudi v Soteski ob Krki, kjer je zbirka vozil. Poleg »centrale« v Bistri je del TMS Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, tiskarska zbirka je na Valvasorjevem Bogenšperku ter zametek usnjarske zbirke v Bohinjski Bistrici. Obisk v TMS je stabilen, okrog 45.000 obiskovalcev na leto; težava muzeja je odsotnost javnega potniškega prometa.


Znanje brez meja


Razstava Znanje brez meja, ki predstavlja štirinajst uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanosti in tehnike, ki so iz različnih razlogov odšli v širni svet ali jih je pot zanesla k nam, je zametek stalne razstave. Na razstavi, ki bo odprta še do 3. decembra, do ta veselega dne kulture, so v ospredju dosežki, na katere je vplival odhod na tuje in katerih rezultati so vidni še danes. Kdaj se bo razstava prelevila v stalno, je odvisno od prostorskih razmer – in tudi denarja, saj so za primerno ureditev potrebna kar zajetna sredstva.

Komentarji: