Občina: Vladni ukrepi tudi za vrtičkarje

Na površinah ljubljanske občine je na osmih območjih trenutno 831 različno urejenih vrtičkov.
Fotografija: Od ureditve vrtičkov v Dravljah je minilo natančno deset let. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Odpri galerijo
Od ureditve vrtičkov v Dravljah je minilo natančno deset let. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Pretoplo zgodnjepomladansko vreme je tudi na ljubljanske vrtičke privabilo številne najemnike. Na lepo opremljenem območju v Dravljah, kjer je na vsaki od 51 parcel tudi zgledno velika lopa, je tudi zdaj vse več ali manj obdelano, pravi predsednik odbora najemnikov Sele Beganović.

Vreme in epidemija koronavirusa omogočata, da so najemniki veliko na vrtičkih. Vendar pa so vrtičkarje z ljubljanske občine opozorili, naj dosledno spoštujejo navodila glede druženja na javnih površinah, saj ta veljajo tudi za vrtičke. Tudi na vrtičkih naj se spoštujejo pravila in ukrepi, s katerimi naj bi v čim večji meri zajezili širjenje koronavirusa, najemniki pa naj tako poskrbijo za večjo varnost vseh, pozivajo na magistratu. Vrtičkarje tudi prosijo, naj se zadržujejo izključno na svojih vrtičkih in se izogibajo druženjem v skupinah. Po opravljenem delu na vrtičku naj se po nepotrebnem ne zadržujejo na tem območju.

Glavni namen urejenih ljubljanskih vrtičkarskih območij je pridelava vrtnin. Gre za strogo ekološke pridelke, saj uporaba umetnih gnojil ni zaželena. Vrtički so za to, da se obdelujejo, zato ni predvideno, da bi najemniki parcele samo ozelenili s travo, vrtne lope pa spremenili v vikende. Sele Beganović, predsednik odbora najmenikov vrtičkov, pravi, da na občini za neobdelane parcele najemne pogodbe razdrejo, kar je tudi prav, saj je za draveljske vrtičke veliko zanimanja in na občini vodijo tudi čakalno listo. Med najemniki so v glavnem bližnji sosedje iz draveljskih in šentviških blokov, so pa tudi taki, ki se pripeljejo iz Most in Polja, kar pravzaprav ob porabi goriva ni najbolj ekološko.


Kako so nastajala vrtičkarska območja


Vrtički pri URI Soča. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Vrtički pri URI Soča. FOTO: Aleš Stergar/Delo


V prvem desetletju tega tisočletja je bilo v Ljubljani veliko razburjanja ob ukinjanju vrtičkov v Črnučah ob Savi, predvsem pa med Šmartinsko cesto in Žalami, kjer je zdaj urejen Šmartinski park. Vrtičkarskih območij je po mestnem obrobju še več, nekateri, kot tisto pri Litostroju s polstoletno tradicijo, drugi spet nastajajo v zadnjih letih, ko lastniki zemljišč ta razparcelirajo in nekateri bolj, drugi manj opremijo. Veliko jih je še vedno tudi na občinskih zemljiščih – denimo na parcelah pri Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, ki jih je MOL doslej neuspešno poskušala prodati na treh dražbah. Na mestnih površinah pa je trenutno 831 različno urejenih vrtičkov.

Lani je mestna občina uredila vrtičke na Grbi. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Lani je mestna občina uredila vrtičke na Grbi. FOTO: Aleš Stergar/Delo


Pred desetletjem, torej leta 2010, je ljubljanska občina uredila dve vzorčni območji z vrtički, in sicer 14 vrtičkov v Štepanjskem naselju in 51 vrtičkov v Dravljah. Na obeh območjih so postavili tudi pripadajočo opremo – lope, otroško igrišče, parkirišče, kompostnik, sanitarije in smetnjake. Tudi ostala območja je občina uredila, vendar je tam standard nižji kot v Štepanskem naselju in v Dravljah. Leta 2014 je MOL tako uredila vrtičkarsko območje Ježica z 258 vrtički, dve leti kasneje degradirano območje Rakova jelša s 320 vrtički, leta 2017 vrtičkarsko območje s 64 vrtički Vojkova (BS 3), znotraj katerega so sadna drevesa in grmovnice, ob PST pa je javni sadovnjak. Leta 2018 je bilo urejeno območje s šestdesetimi vrtički ob ulici Iga Grudna, lani pa še vrtičkarsko območje Grba (57 vrtičkov), katerega sestavna dela sta sadovnjak z 38 sadnimi drevesi in Učni medoviti vrt. Še sedem vrtičkov je urejenih na Gradaški.


Dolžnosti najemnikov in plačilo


Za vsako na novo urejeno območje z več kot dvajsetimi vrtički občina objavi razpis, vodi evidenco zakupnikov ter evidenčno listo potencialnih zakupnikov. Pogodbe se sklepajo s fizičnimi osebami s stalnim bivališčem na območju MOL, ki na območju občine niso lastnice zemljišča, primernega za pridelavo vrtnin.

V februarja sprejetem novem odloku je zapisano, da mora zakupnik »obdelovati vrtiček kot dober gospodar in ves čas skrbeti za njegov urejen videz«. Pa tudi, da je »na vrtičkih dovoljena pridelava enoletnih in dvoletnih zeljnatih kmetijskih rastlin (zelenjadnic, poljščin, krmnih in okrasnih rastlin) ter zelišč. Na vrtičkih se smejo uporabljati le sredstva za varstvo in gnojenje rastlin, ki jih predpisi dovoljujejo za ekološko pridelavo. Zakupnik je dolžan ob vsakem času dopustiti vzorčenje tal in rastlin zaradi nadzora uporabe sredstev za varstvo in gnojenje rastlin. Odpadke, ki jih ni možno kompostirati ali drugače uporabiti na vrtičku, je zakupnik dolžan odstraniti s svojega vrtička takoj po nastanku. Na vrtičkih se ne sme kuriti rastlinskih ostankov in drugih odpadkov.« Na urejenih mestnih vrtičkih so predvideni tudi takšni, ki so prilagojeni za osebe z oviranostmi; zanje se vodi ločen seznam.

Starejše vrtičke na Ulici Iva Grudna oskrbujejo uporabniki sami. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Starejše vrtičke na Ulici Iva Grudna oskrbujejo uporabniki sami. FOTO: Aleš Stergar/Delo


Zakupnina, ki znaša od 50 centov do enega evra na kvadratni meter, je odvisna od vrtičkarskega območja, njegove urejenosti in velikosti parcele, plačuje se letno vnaprej. Poleg tega najemniki vrtičkov plačujejo tudi obratovalne stroške, ki zajemajo strošek upravnika, redna vzdrževalna dela, vodo, odvoz smeti, čiščenje WC kabin, delijo pa se proporcionalno glede na velikost vrtička.

Komentarji: