Občini v solastništvo drage parcele v Komendi
Občini Komenda in Kamnik se podajata v izvedbo 750 tisočakov vrednega smetarskega projekta.
Odpri galerijo
Zbirni center v Suhadolu bo zadostil okoljskim predpisom. Arhiv: Občina Kamnik
Kamnik – Zaradi inšpekcijske odločbe morata kamniška in komendska občina do konca leta zgraditi nov zbirni center za ravnanje z odpadki v Suhadolah v občini Komenda. Iz sprejetega dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je razvidno, da je naložba brez zemljišča ocenjena na 750 tisoč evrov. Občina Kamnik bo prispevala 79 odstotkov vrednosti, njihovi sosedje pa razliko. Kamničani bodo postali tudi solastniki zelo dragega zemljišča v komendski občini.
V neposredni bližini predvidenega novega zbirnega centra sicer že obratuje začasni zbirni center, ki ga uporabljajo prebivalci obeh občin, vendar ta ne ustreza okoljskim predpisom. Zdaj namreč padavine spirajo odpadke in voda pronica naravnost v podtalnico, ki je vir pitne vode sosednjih občin.
Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov med drugim določa, da mora biti na območju vsake občine en zbirni center. Lahko pa dve občini uredita skupni zbirni center, če javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v obeh občinah izvaja isti izvajalec javne službe. V tem primeru je to podjetje Publicus. Občini sta junija leta 2018 prejeli sklep inšpektorata za okolje in prostor, da morata do konca leta urediti zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Istega leta sta sklenili tudi sporazum o ureditvi skupnega zbirnega centra, ki bo urejen na območju Centra za ravnanje z odpadki Suhadole, s katerim upravlja njihov koncesionar podjetje Publicus.
Na območju tako imenovane Suhadolske jame se je leta 2016 začela komasacija, ki pa se je zaradi nerešenih težav ene od udeleženk izjemno zavlekla, je povedal kamniški župan Matej Slapar. »Postopek je zdaj v zaključni fazi. Takoj, ko bo izveden vpis lastništva na komendsko občino, bo mogoče realizirati tudi določila kupoprodajne pogodbe za nakup zemljišča v Suhadolah, na podlagi te pogodbe pa bo naša občina postala solastnica 79 odstotkov parcele,« pravi Slapar.
Merilo za delitev stroškov, ki je tudi merilo za investitorsko razmerje, je količina zbranih komunalnih odpadkov v letu 2018. Kamniška občina jih je takrat zbrala 12.763 ton, njihovi komendski sosedje pa 3448 ton. Na podlagi omenjenih uradnih podatkov o zbranih odpadkih in preprostega sklepnega računa je razvidno, da bi morala občina Komenda prispevati 27 odstotkov sredstev, in ne zgolj 21 odstotkov. Za glodanje te kosti pa so pristojni kamniški občinski svetniki, ki so sicer tudi dvignili roke za solastništvo na zemljišču, velikem 3000 kvadratnih metrov, kar bo občino Kamnik stalo dodatnih 129 tisoč evrov.
Na vprašanje, ali ni vrednost zemljišča vendarle pretirana, je komendski župan Stanislav Poglajen odgovoril, da se s sosednim županom Slaparjem nista mogla kar med sabo lepo dogovoriti za ceno, ampak je vrednost zemljišča skladno s predpisi ocenil sodno zapriseženi cenilec, ter da je za izvedbo projekta že tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Komendska občina zdaj čaka na podpis kupoprodajne pogodbe in seveda na 129.000 kamniških evrov, ki so jih komendski občinski svetniki že vnesli med letošnje proračunske prihodke.
Kamniška občina je s projektom zbirnega centra kandidirala za nepovratna finančna sredstva (v okviru zakona o financiranju občin), za kar ima po besedah Slaparja na voljo dobrih 521.000 evrov. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če nepovratnega denarja ne bo, je Slapar to možnost izključil.
Zbirni center naj bi začeli graditi v začetku junija in ga končali oktobra, do konca leta pa bi že tudi pridobili uporabno dovoljenje in ga predali v uporabo koncesionarju. »Kako bodo na potek izvedbe investicije, vključno z vsemi postopki, ki jih je potrebno izvesti pred začetkom gradnje, vplivale izredne razmere, pa trenutno ni možno oceniti, saj niti tega ne vemo, kako dolgo bodo izredne razmere trajale,« še pravi kamniški župan Matej Slapar.
V neposredni bližini predvidenega novega zbirnega centra sicer že obratuje začasni zbirni center, ki ga uporabljajo prebivalci obeh občin, vendar ta ne ustreza okoljskim predpisom. Zdaj namreč padavine spirajo odpadke in voda pronica naravnost v podtalnico, ki je vir pitne vode sosednjih občin.
Odstotni račun v kamniško škodo
Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov med drugim določa, da mora biti na območju vsake občine en zbirni center. Lahko pa dve občini uredita skupni zbirni center, če javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v obeh občinah izvaja isti izvajalec javne službe. V tem primeru je to podjetje Publicus. Občini sta junija leta 2018 prejeli sklep inšpektorata za okolje in prostor, da morata do konca leta urediti zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Istega leta sta sklenili tudi sporazum o ureditvi skupnega zbirnega centra, ki bo urejen na območju Centra za ravnanje z odpadki Suhadole, s katerim upravlja njihov koncesionar podjetje Publicus.
Inšpekcijska odločba sili sosedi v skupen okoljski projekt.
Za solastništvo zemljišča bo treba odšteti 129.000 evrov.
Komenda je parcelo komunalno uredila in pridobila gradbeno dovoljenje.
Za solastništvo zemljišča bo treba odšteti 129.000 evrov.
Komenda je parcelo komunalno uredila in pridobila gradbeno dovoljenje.
Na območju tako imenovane Suhadolske jame se je leta 2016 začela komasacija, ki pa se je zaradi nerešenih težav ene od udeleženk izjemno zavlekla, je povedal kamniški župan Matej Slapar. »Postopek je zdaj v zaključni fazi. Takoj, ko bo izveden vpis lastništva na komendsko občino, bo mogoče realizirati tudi določila kupoprodajne pogodbe za nakup zemljišča v Suhadolah, na podlagi te pogodbe pa bo naša občina postala solastnica 79 odstotkov parcele,« pravi Slapar.
Merilo za delitev stroškov, ki je tudi merilo za investitorsko razmerje, je količina zbranih komunalnih odpadkov v letu 2018. Kamniška občina jih je takrat zbrala 12.763 ton, njihovi komendski sosedje pa 3448 ton. Na podlagi omenjenih uradnih podatkov o zbranih odpadkih in preprostega sklepnega računa je razvidno, da bi morala občina Komenda prispevati 27 odstotkov sredstev, in ne zgolj 21 odstotkov. Za glodanje te kosti pa so pristojni kamniški občinski svetniki, ki so sicer tudi dvignili roke za solastništvo na zemljišču, velikem 3000 kvadratnih metrov, kar bo občino Kamnik stalo dodatnih 129 tisoč evrov.
Matej Slapar, župan občine Kamnik FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Zemljišča kot suho zlato
Na vprašanje, ali ni vrednost zemljišča vendarle pretirana, je komendski župan Stanislav Poglajen odgovoril, da se s sosednim županom Slaparjem nista mogla kar med sabo lepo dogovoriti za ceno, ampak je vrednost zemljišča skladno s predpisi ocenil sodno zapriseženi cenilec, ter da je za izvedbo projekta že tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Komendska občina zdaj čaka na podpis kupoprodajne pogodbe in seveda na 129.000 kamniških evrov, ki so jih komendski občinski svetniki že vnesli med letošnje proračunske prihodke.
Bodoči zbirni center. Arhiv: Občina Kamnik
Kamniška občina je s projektom zbirnega centra kandidirala za nepovratna finančna sredstva (v okviru zakona o financiranju občin), za kar ima po besedah Slaparja na voljo dobrih 521.000 evrov. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če nepovratnega denarja ne bo, je Slapar to možnost izključil.
Zbirni center naj bi začeli graditi v začetku junija in ga končali oktobra, do konca leta pa bi že tudi pridobili uporabno dovoljenje in ga predali v uporabo koncesionarju. »Kako bodo na potek izvedbe investicije, vključno z vsemi postopki, ki jih je potrebno izvesti pred začetkom gradnje, vplivale izredne razmere, pa trenutno ni možno oceniti, saj niti tega ne vemo, kako dolgo bodo izredne razmere trajale,« še pravi kamniški župan Matej Slapar.
