Še vedno velja tridnevna karantena za gradivo
Še naprej so zaprta čitalniška mesta, prav tako v knjižnicah ni mogoče uporabljati računalnikov.
Odpri galerijo
Med prvim valom epidemije so se, pravijo v mestni knjižnici, veliko naučili o organizaciji v drugem. Foto Jure Eržen
V Mestni knjižnici Ljubljana pravijo, da so postali spremembe in ukrepi v času epidemije stalnica, zato so se jih »že privadili«. Trenutno so vse knjižnice, ki delujejo pod njihovem okriljem in v katerih ima skupno več kot 83 tisoč članov, odprte po običajnem obratovalnem času, a z nekaterimi omejitvami.
Da so po vladnem odloku začasno zaprli vse enote Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), so sporočili 26. oktobra. Teden dni pozneje so bile v uradnem listu objavljene spremembe odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, po katerih so med dovoljenimi izjemami za delovanje med epidemijo po novem tudi knjižnice. Posebnih težav sicer nimajo, zatrjujejo v Mestni knjižnici Ljubljana. »Tako zaposleni kot obiskovalci spoštujejo zdravstvene ukrepe, omejujemo pa tudi število ljudi v zaprtih prostorih.« so sporočili. »Zelo dosledno se držimo pravil in upamo, da bomo tako lahko varno delovali še naprej.«
Medtem ko inštitut za javno zdravje vmes nekaj časa ni izdajal karantenskih odločb za ljudi, čeprav so bili v tveganem stiku z obolelimi, za knjižnično gradivo, ki ga je v enotah mestne knjižnice več kot poldrugi milijon različnih izvodov, ves čas velja tridnevna karantena. Uporabniki lahko hkrati vstopajo v prostore knjižnic v omejenem številu, zato, kot pravijo pri MKL, je moral v prvih dneh kdo tudi počakati pred vrati. »Obiskovalci večinoma obiščejo knjižnico, da prebrano gradivo vrnejo in dvignejo že prej naročeno ali rezervirano gradivo,« ugotavljajo.
Zaradi ukrepov NIJZ pa so morali odpovedati prireditve, nekatere so preselili v spletno okolje. Še naprej so zaprta čitalniška mesta, prav tako v knjižnicah ni mogoče uporabljati računalnikov. Potujoča knjižnica obiskuje postajališča po običajnem urniku, vendar vstop v bibliobus ni dovoljen, naročeno gradivo je treba prevzeti pred vstopnimi vrati. »Še vedno uporabnikom priporočamo, da naročijo gradivo po pošti in da rezervirajo gradivo, preden obiščejo knjižnico. Spodbujamo jih tudi k spletnemu vpisu ter podaljševanju članstva prek storitve Moja knjižnica,« dodajajo.
»Med prvim valom epidemije, ko smo morali v trenutku zapreti vse naše knjižnice, smo se hitro organizirali in obiskovalcem in članom omogočili različne spletne storitve, od vpisa v knjižnico na daljavo, do branja e-knjig Biblos, dostopa do filmov na portalu Kanopy in portala Pressreader, ki ponuja brezplačen dostop do svetovnih časnikov,« pravijo knjižničarji. »Vse te dejavnosti so nam prišle prav v drugem valu, ko smo se pred ponovnim zaprtjem knjižnic pripravili na nove ukrepe, da smo lahko takoj začeli pošiljati naročeno gradivo po klasični pošti in pripravljati gradivo za osebni prevzem pred knjižnico.«
Da so hitre spremembe stresne za vse zaposlene, saj se morajo »dobesedno čez noč prilagoditi novi organizaciji dela ter ukrepom, ki jih od nas zahtevajo pristojne službe«, priznavajo v MKL, a si prizadevajo »še naprej opravljati svoje poslanstvo, kakovostno javno storitev za dobro ljudi«. Ne želijo si namreč, da bi se med epidemijo bralne navade ljudi poslabšale.
Da so po vladnem odloku začasno zaprli vse enote Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), so sporočili 26. oktobra. Teden dni pozneje so bile v uradnem listu objavljene spremembe odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, po katerih so med dovoljenimi izjemami za delovanje med epidemijo po novem tudi knjižnice. Posebnih težav sicer nimajo, zatrjujejo v Mestni knjižnici Ljubljana. »Tako zaposleni kot obiskovalci spoštujejo zdravstvene ukrepe, omejujemo pa tudi število ljudi v zaprtih prostorih.« so sporočili. »Zelo dosledno se držimo pravil in upamo, da bomo tako lahko varno delovali še naprej.«
Medtem ko inštitut za javno zdravje vmes nekaj časa ni izdajal karantenskih odločb za ljudi, čeprav so bili v tveganem stiku z obolelimi, za knjižnično gradivo, ki ga je v enotah mestne knjižnice več kot poldrugi milijon različnih izvodov, ves čas velja tridnevna karantena. Uporabniki lahko hkrati vstopajo v prostore knjižnic v omejenem številu, zato, kot pravijo pri MKL, je moral v prvih dneh kdo tudi počakati pred vrati. »Obiskovalci večinoma obiščejo knjižnico, da prebrano gradivo vrnejo in dvignejo že prej naročeno ali rezervirano gradivo,« ugotavljajo.
Zaradi ukrepov NIJZ pa so morali odpovedati prireditve, nekatere so preselili v spletno okolje. Še naprej so zaprta čitalniška mesta, prav tako v knjižnicah ni mogoče uporabljati računalnikov. Potujoča knjižnica obiskuje postajališča po običajnem urniku, vendar vstop v bibliobus ni dovoljen, naročeno gradivo je treba prevzeti pred vstopnimi vrati. »Še vedno uporabnikom priporočamo, da naročijo gradivo po pošti in da rezervirajo gradivo, preden obiščejo knjižnico. Spodbujamo jih tudi k spletnemu vpisu ter podaljševanju članstva prek storitve Moja knjižnica,« dodajajo.
Stres in prilagajanje čez noč
»Med prvim valom epidemije, ko smo morali v trenutku zapreti vse naše knjižnice, smo se hitro organizirali in obiskovalcem in članom omogočili različne spletne storitve, od vpisa v knjižnico na daljavo, do branja e-knjig Biblos, dostopa do filmov na portalu Kanopy in portala Pressreader, ki ponuja brezplačen dostop do svetovnih časnikov,« pravijo knjižničarji. »Vse te dejavnosti so nam prišle prav v drugem valu, ko smo se pred ponovnim zaprtjem knjižnic pripravili na nove ukrepe, da smo lahko takoj začeli pošiljati naročeno gradivo po klasični pošti in pripravljati gradivo za osebni prevzem pred knjižnico.«
Da so hitre spremembe stresne za vse zaposlene, saj se morajo »dobesedno čez noč prilagoditi novi organizaciji dela ter ukrepom, ki jih od nas zahtevajo pristojne službe«, priznavajo v MKL, a si prizadevajo »še naprej opravljati svoje poslanstvo, kakovostno javno storitev za dobro ljudi«. Ne želijo si namreč, da bi se med epidemijo bralne navade ljudi poslabšale.
