Veličastna monografija o največjem festivalu v mestu
Nedavno je Festival Ljubljana, ki je lani praznoval častitljivi jubilej, izdal monografijo z naslovom Festival Ljubljana: 70 let (1953–2022), povzema pa delovanje zavoda od njegovih začetkov pa vse do danes. Kulturna ustanova z bogato zgodovino se ponaša z izvedbami številnih kulturnih prireditev vse leto.
Eden najstarejših mednarodnih festivalov teh razsežnosti si je v svoji zgodovini prislužil mednarodni ugled in izoblikoval Ljubljano v stičišče domačih in tujih kulturnih entuziastov. Gosti različna domača in tuja imena, dela iz preteklosti in današnjega časa, katerih vrednost so edinstvenost, odličnost in ustvarjalnost.
Kot je leta 1972 ob 20-letnici Festivala Ljubljana dejal dr. Fran Vatovec, pobudnik ustanovitve ljubljanskega poletnega festivala, se je iz »ljubezni do ljubljene Ljubljane rodila lepa misel: predahniti slovensko prestolnico s poletnimi kulturnimi in umetniškimi prireditvami, ki naj proslavijo njeno ime po evropskem kulturnem svetu; preoblikovati jo v pomembno festivalno prireditveno in splošno kulturno žarišče. Od nekod se je utrinjal božajoč sen: Ljubljana naj bi postala Salzburg, Verona, Bayreuth, Edinburg na evropskem jugovzhodu.«
Prepoznaven daleč naokoli
In to se je tudi zgodilo. Kot je za Delo povedal Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, je bilo vodilo pri nastajanju knjige, da si veličasten festival ob 70-letnici zasluži tudi veličastno monografijo. »Poletni Ljubljana Festival je edini festival takšnih razsežnosti pri nas, prepoznaven pa je tudi daleč okoli. Vendar pa monografija ne opisuje le poletnega festivala, temveč tudi druge prireditve zavoda, ki jih vsekakor ne smemo izpustiti, saj v prestolnico privabljajo obiskovalce tudi čez leto.«
Župan Zoran Janković je v uvodu v monografiji med drugim zapisal, da je »Ljubljana Festival v zadnjih desetletjih postal osrednji kulturni dogodek poletja v Ljubljani. Darko Brlek s svojo ekipo ga je z izvrstnim delom ter zelo ambiciozno strategijo postavil na sam vrh evropskih mestnih festivalov. Privabil je največja imena svetovne umetniške scene, pa tudi obiskovalce od blizu in daleč, ki se prav zaradi festivala odločijo obiskati Ljubljano. In se k nam navdušeni vračajo!«
Kulturni dnevnik mesta
Monografija vsebuje številne zanimive informacije in je neke vrste kulturni dnevnik oziroma prava časovna kapsula za tisoče obiskovalcev Festivala Ljubljana. Monografija predstavlja delovanje zavoda vse od začetka, torej od leta 1953, ko je bil na sporedu prvi Ljubljanski festival, s poudarkom predvsem na zadnjih dvajsetih letih, ko je zavod doživel skokovit vzpon. Prvih 50 let je namreč podrobneje opisanih v monografiji, ki je izšla ob 50-letnici. Monografija tako opisuje vse cikle in festivale, ki jih zavod organizira – Ljubljana Festival, Zimski festival, Mednarodni glasbeni cikel Mladi virtuozi, Slovenski glasbeni dnevi, letos pa so izpeljali tudi prvo Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana. Program zavoda tako pomembno prispeva k razvoju kulturnega utripa v prestolnici.
Nekaj, kar se je začelo z namenom poživiti poletja v prestolnici, je sčasoma postalo veliki festival nacionalnega pomena. »Festival Ljubljana je vodilna kulturna institucija v Sloveniji, ki si je v svoji spoštljivi zgodovini prislužila mednarodni ugled in izoblikovala Ljubljano v stičišče domačih in tujih kulturnih zanesenjakov. Ob boku lahko stopa številnim mednarodnim festivalom, s katerimi si deli večdesetletno tradicijo, kot so Salzburške poletne igre, operni festival v veronski Areni, Festival Aix-en-Provence in drugi,« je ponosno poudaril Brlek.
Številni izzivi in veliko smeha
Poleg 70 let delovanja Festivala Ljubljana je minilo tudi 30 let, odkar ga vodi Darko Brlek. Na vprašanje, katera je najbolj zanimiva anekdota, ki se mu je zgodila, pa je odgovoril: »Kot umetniški vodja sem nastopil prvega oktobra leta 1992, tri leta kasneje pa še kot direktor. Gre torej za res dolgo obdobje, med katerim sem se spopadal s številnimi izzivi, seveda pa je bilo tudi veliko smeha in prijetnih trenutkov, v družbi vrhunskih umetnikov z vsega sveta. Kot primer lahko omenim anekdoto, povezano z otvoritvijo 63. Ljubljana Festivala s Tan Dunom. Otvoritveni dogodek je bil v nedeljo, dan prej je bila načrtovana predstava v Trstu. Te ni bilo mogoče izvesti, saj je zaradi neurja poplavilo in odpihnilo oder, tako da smo hkrati med pripravami za našo otvoritev reševali še situacijo v Trstu, da smo lahko koncert prestavili na ponedeljek. Dogaja se torej marsikaj. In verjamem, da nam bo skupaj tudi letos uspelo pripraviti še eno nepozabno kulturno obarvano poletje v mestu, že enainsedemdeseto po vrsti. Ljubljana Festival je odraz tega, kako pomembno je sodelovanje in kaj vse lahko skupaj dosežemo,« je še dodal direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana.
Del mednarodne družine festivalov
»Na Ljubljano sem postal pozoren že pred desetletji, prav zaradi mednarodnega festivala, ki tam poteka. Festival Ljubljana je od leta 1977 pomemben član Evropskega združenja festivalov, njegov generalni in umetniški direktor Darko Brlek pa je bil pred mano predsednik združenja EFA (The European Festivals Association, op. a.). Gospod Brlek je danes častni član EFA in v veselje nam je sodelovati z njim in s celotno ekipo Festivala Ljubljana. Prepričan sem, da se lahko drug od drugega veliko naučimo in skupaj lahko festivalsko skupnost ohranimo živo,« je v uvodniku monografije med drugim zapisal Jan Briers, predsednik Evropskega združenja festivalov.
