Počitniško varstvo otrok odvisno predvsem od občin
Že prvi teden počitnic je marsikateremu staršu povzročil sive lase. Medtem ko imajo otroci dobrih devet tednov počitnic, starši toliko časa zagotovo ne bodo doma. Možnosti sicer dandanes ne manjka, a so različne oblike počitniškega varstva oziroma aktivnosti lahko tudi zelo drage, tudi do več sto evrov na teden. Najugodnejši so programi, ki jih sofinancirajo občine, različna društva imajo tudi brezplačne programe za otroke iz socialno ogroženih družin.
Poleg programov, ki jih sofinancirajo občine, krajevne in četrtne skupnosti, so med najbolj ugodnimi še oratoriji v okviru cerkva, številna športna in kulturna društva ter javni zavodi po državi prav tako že ponujajo različne počitniške programe. Večkrat je težava, ker tovrstni programi niso varstvo, ampak le nekajurne aktivnosti, zato najmlajši otroci ne morejo ne sami tja ne sami nazaj domov.
Primer dobre prakse je počitniško varstvo za učence od 1. do 5. razreda na I. osnovni šoli Celje, ki ga letos izvajajo že deveto leto zapored. Že zdaj, ob začetku počitnic, imajo 200 prijavljenih otrok, vsak teden jih je v »šoli« od 50 do 60, prihodnji teden jih pričakujejo celo 80. Možno je tudi posamezno dnevno varstvo, en dan pa stane 14 evrov za otroka, ki obiskuje osnovno šolo v Mestni občini Celje, za vse druge otroke je cena enega dne 17 evrov. Devet tednov varstva tako stane za celjske otroke 630 evrov, za otroke iz drugih občin pa 765 evrov. Večinoma so v varstvu Celjani, okoli petina pa prihaja tudi od drugod, celo iz Domžal.
Rešitev je kuhinja
Ravnatelj I. OŠ Celje Črt Močivnik je dejal, da v šoli lahko počitniško varstvo izvajajo zato, ker izvajajo tudi program javne kuhinje, ki seveda med šolskimi počitnicami ne zapre svojih vrat. »Kuhinja je prvi pogoj za izvedbo počitniškega varstva. Če nimaš urejene prehrane, se to ne da. Sicer bi morali kuharje plačati še posebej in cena ne bi bila sprejemljiva. Nujen je tudi posluh ustanovitelja,« je dejal Močivnik.
Iz Mestne občine Celje so odgovorili, da pomagajo s financiranjem petih delavcev preko javnih del, v višini 10.860 evrov, še 7000 evrov dodajo za del programa in izvedbo delavnic: »Pri tem so sofinancirani tudi avtobusni prevozi in vstopnine v muzeje ter druge javne zavode na našem območju.« Ravnatelj Močivnik pohvali sodelavce, ki pripravljajo program, da se niti en teden programsko ne ponovi: »Žal imamo tudi nekaj otrok, ki so v varstvo vključeni vseh devet tednov. To je skrb vzbujajoč podatek, k sreči pa jih ni veliko. A prav tako ni malo tistih, ki bodo pri nas šest ali sedem tednov.«
V tem času bodo med drugim obiskali park, Tropsko hišo, Tehnopark, sodelujejo z različnimi društvi, gasilci … »Srede pa ostajajo že vseh devet let rezervirane za izlete oziroma pohode. Učenci se z avtobusom odpeljejo na neko izhodišče, vse okoliške hribe obhodimo ali pa gremo na kakšen drug izlet. Zaradi sofinanciranja občine to ni dodaten strošek. Za doplačilo pa imajo možnost plezanja v plezalnem centru, ki je v naši športni dvorani,« je dejal ravnatelj.
Pomoč študentov
Kader za počitniško varstvo v šoli poiščejo kar med svojimi zaposlenimi, za učitelje je to dodatno delo, ki je dodatno ovrednoteno in plačano, saj vse svoje obveznosti iz rednega delovnega razmerja učitelji že opravijo. Pedagoški vodje so letos večinoma študenti višjih, zaključnih letnikov pedagoških smeri, je dejal Močivnik: »S tem pa tudi krepimo vez za bodoče sodelavce, ker vemo, da imamo v šolstvu precejšnje kadrovske težave.«
Da bi bila ta praksa razširjena po vseh šolah in sistemsko urejena z zakonodajo, ni pričakovati. Kot razlagajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, pa to ne pomeni, da tega ni možno organizirati že zdaj: »O dejavnostih, ki niso del osnovnošolskega programa, se šole lahko dogovarjajo avtonomno, tudi v sodelovanju s starši in pogosto z občinami, ki nemalokrat sofinancirajo programe počitniškega varstva.«
