Dacia lodgy stepway prestige 1.5 dCi 110

Enoprostorci niso avtomobili tega trenutka. Tako menda pravijo kupci in tako trdijo proizvajalci. Ampak kakšen je še ostal, na srečo. Daciin model lodgy je simbol varčnosti v različnih pogledih, z opremo stepway pa je vendarle avtomobil z nekaj šminke oziroma »planinske« oprave.

Ta mu kar dobro pristoji, čeravno gre le za nekaj plastičnih dodatkov, zaščito dna in napis stepway. Razdalja od tal pač ni nič posebnega – 12 cm, seveda tudi štirikolesnega pogona ni. To je v resnici običajen enoprostorec, ki ponuja veliko prostora in varčen pogon. Torej stvari, ki so nujne in ki uporabniku pod kožo lezejo počasi, tu ni osvajanja na prvi pogled.


 

Nekaj znakov varčevanja

Prostora je dovolj za konkretno družino, tudi za šestega in sedmega potnika, če le nista izjemno velika. Zadaj potem pričakovano ni prav veliko prostora za prtljago, lahko pa klop iztaknemo, ni pretežka, in jo odnesemo v garažo. Potem imamo res velik prtljažnik, se pa vprašamo, kje je rolo. Druga vrsta je prilagodljiva toliko, kot je nujno, npr. da lahko brez težav dostopamo do morebitne tretje vrste, vzdolžnega pomika ne iščite. Sedežno oblazinjenje ob strani kaže znake varčevanja, tako kot kaka guma na robovih karoserije ne tesni najbolje.

Spredaj je vse skupaj dokaj utilitarno, v slogu in s tipografijo nekdanjih renaultov, kar ni presenečenje. Če nismo zelo izbirčni, pač ne manjka nič usodnega, najde se kak predal, tudi večfunkcijski prikazovalnik na dotik, ki je videti preprost, a v resnici dobro deluje.


 

Ni blestel na varnostnem preizkusu

Lodgy je imel za pogon 1,5-dizelski stroj (moč 80 kW/110 KM), ki je ne glede na debate o dizlu in njegovi usodi pustil dober vtis. To je voljan stroj, ki tudi po mestu ni glasen ali požrešen. S kolikor toliko lahko nogo se po vsakdanjih mestnih opravkih vozite s povprečno porabo pod šestimi litri, še ugodnejši je pogled na ta podatek na relacijski vožnji; med testom se je v še bolj hladnem času spustil konkretno pod pet litrov. Vodljivost je solidna, boljša kot podvozje, pa se sčasoma navadimo, da je na slabših podlagah bolj glasno, kot bi si človek želel.

Lodgy, ki ni ravno blestel na varnostnem preizkusu, ima vse nujno za dokaj ugodno vožnjo in komaj kakšno stvar, ki bi jo lahko uvrstili v kategorijo imidža. Razen če tega tega pojma ne dojemamo obratno. To pa lahko cenim.