E-skiro ni igrača, zato »ne bluzi, z glavo kruzi«
To je tisti, ki se po mestnih ulicah in cestah premika z okolju prijaznimi električnimi mikroprevoznimi sredstvi in je odgovoren do sebe in drugih udeležencev v prometu. Ja, najbolj kul urbani nomad nosi čelado, se zaveda, da e-skiro ni igrača, in sledi novemu sloganu kampanje Zavarovalnice Triglav in Zavoda Vozim »Ne bluzi, z glavo kruzi«.
Mikromobilnost je pridobila naklonjenost urbanega prebivalstva po vsem svetu, saj ko električni skiroji, rolke, kolesa hitijo po zamašenih ulicah in se prepletajo skozi promet, v resnici obljubljajo zmanjšanje prometnih zastojev, nižje emisije ogljikovega dioksida in podobo bolj življenjskih mest, nenasičenih s kilometri pločevine.
A žal ta mikroprevozna sredstva med svojim šviganjem po ulicah in cestah dosegajo tudi precej velike hitrosti in zato neredko terjajo vsaj konfliktne situacije med različnimi udeleženci v prometu, če ne tudi usodne nesreče.
V Zavarovalnici Triglav in Zavodu Vozim so z namenom, da bi se trend nesreč zmanjšal in da bi bolje razumeli mikromobilnost, zagnali simpatično kampanjo, s katero želijo ozaveščati tako mladostnike kot odrasle, da e-skiro ni igrača.
Čelada je nujna sopotnica
Ana Cergolj Kebler, vodja varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav, in David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, sta v podkastu o iniciativi povedala, da nikakor ne gre za plašenje, saj oba vidita v mikromobilnosti veliko priložnosti in prednosti, a vendarle previdnost ni odveč. »Ko govorimo o mikromobilnosti, govorimo o električnem skiroju, ki to nekako pooseblja. Nujno je poudariti, da govorimo o prevoznem sredstvu. Britanska policija ima denimo zaradi razmaha mikromobilnosti veliko kampanjo, da Božiček ne prinaša le e-skiroja, ampak obvezno zraven tudi čelado in drugo zaščitno opremo. Pri tem je zanimivo, da starši prvič v zgodovini dajejo svoje otroke na prevozna sredstva, ki jih sami še niso preizkusili. Zato se v kampanji 'Ne bluzi, z glavo kruzi' ne osredotočamo le na mlade, čeprav so v ospredju naše preventivne kampanje, ampak na vse,« je povedala Ana Cergolj Kebler.
Anamaria Hren iz Agencije za varnost prometa (v nadaljevanju: AVP) je ob tem v podkastu, ki ga lahko poslušate v pričujočem članku ali na Delovih podkast platformah, dejala, da »e-skiro ni igrača. Starši prepogosto otrokom kupijo električni skiro, ne da bi imeli v mislih, da je to láhko motorno vozilo, otrok ne opremijo s čeladami in predvsem z znanjem, kako se je treba vesti v prometu in kakšna pravila veljajo za vožnjo e-skiroja. V resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030 je posebno poglavje Nove oblike mobilnosti, ki je kot eden nacionalnih stebrov, pri katerih želimo narediti korenite premike k manj črne statistike.«
Ana Cergolj Kebler, vodja projektov varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav: »V Zavarovalnici Triglav ozaveščamo uporabnike s prvim simulatorjem vožnje z e-skirojem. Na njem lahko uporabniki v varnem okolju preizkusijo nevarne situacije, ki jih prinaša ta novi način vožnje. Simulator omogoča, da z izkušnjo spoznamo, kako hitro se nam lahko zgodi nesreča. Skupaj z Zavodom VOZIM gremo s simulatorjem tudi na delavnice v šole, hkrati pa je izjemno koristno orodje za družine, ki se odločajo, ali in kdaj je pravi čas, da otrok dobi e-skiro. Tega lahko brezplačno preizkusijo v Triglav Labu na Dunajski cesti v Ljubljani.«
Mestna ureditev mora slediti novim oblikam premikanja
Hitro naraščanje možnosti mikromobilnosti na mestnih ulicah ni brez izzivov. Pojavila so se varnostna vprašanja, tako za voznike kot za pešce. Poročila o nesrečah z električnimi skiroji in kolesi so postavila vprašanja o potrebi po pravilni regulaciji in razvoju infrastrukture.
Kot so v podkastu dejali ustvarjalci iniciative »Ne bluzi, z glavo kruzi«, je eden največjih izzivov sobivanje vseh različnih in številnih udeležencev v prometu. »Da bi zares razumeli, kako se ljudje vedemo na različnih prevoznih sredstvih, smo vzpostavili tudi raziskovalni projekt Križišče mikromobilnosti. Tam opazujemo dinamiko prometa in vidimo, da na slog vožnje vpliva tudi izbira prevoznega sredstva. Torej, ko smo v vlogi pešca, smo bolj previdni, ko smo hitrejši, recimo na e-skiroju, smo nekoliko bolj drzni, hitri,« je dejala Ana Cergolj Kebler.
Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa v Agenciji za varnost prometa: »Skoraj dve tretjini voznikov e-skirojev, ki so doživeli prometno nesrečo, ni nosilo čelade. Poškodbe obraza in glave, ki so pogoste posledice padcev ali prometnih nesreč z e-skirojem, so brez čelade praviloma hujše, pogosto tudi trajne.«
David Razboršek je dejal, da je tveganje za nesreče za vse udeležence v prometu še toliko večje, če se združijo neurejena infrastruktura, mladost in uporaba različnih prevoznih sredstev ob uporabi telefonov, slušalk in vetra v laseh, ki jih ne skriva čelada: »V Nemčiji je bila ozaveščenost in odgovornost do sebe in drugih v prometu že desetletja na veliko višji ravni. Spomnim se dekleta, ki sem ga želel kot mladostnik zapeljati na motorju, pa me je zavrnilo, češ da se nikoli ne vozi brez čelade. Takrat sem zelo obžaloval, da sem čelado pozabil doma, saj je bilo dekle res čedno.«
Z mikroelektričnimi prevoznimi sredstvi se v Sloveniji pogosto ljudje premikajo brez uporabe čelad ali druge zaščitne opreme, s preveliko hitrostjo, v napačno smer, s slušalkami s preglasno glasbo in celo pod vplivom alkohola. David Razboršek je dejal, da opažajo, da sploh odrasli uporabljajo e-skiro namesto avtomobila v primerih, ko odhajajo na zabave, na katerih se predvideva, da bodo pogledali globoko v kozarec.
Na glave čelade, v mesta urejenost
V prometu vsak udeleženec nosi odgovornost zase in za druge, a tudi (mestne) občine morajo poskrbeti za ustrezno mestno ureditev, da bo varnost zagotovljena. V tem trenutku je v slovenskih mestih še vedno veliko težav zaradi kopičenja vozil na pločnikih in nepremišljenega parkiranja različnih vozil, kar povzroča mestni kaos in ovire za pešce. Zatorej je, kot so dejali sogovorniki v podkastu Zavarovalnice Triglav in medijske hiše Delo, nujno, da se poišče ravnotežje med priročnostjo mikromobilnosti in varnostjo vseh udeležencev v prometu, saj bo le tako mogoče doseči uspešno integracijo teh alternativ. Anamaria Hren v tem pogledu meni, da »morajo mesta pri načrtovanju infrastrukture upoštevati nove oblike mobilnosti in poskrbeti za ustrezne vozne površine ter parkirišča«.
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim: »S kampanjo 'Ne bluzi, z glavo kruzi' želimo nagovoriti predvsem mlajšo generacijo, med katero so e-skiroji zelo priljubljena oblika mobilnosti. Želimo si vožnje z manj distrakcije, a hkrati z večjo odgovornostjo do drugih in več varnega sobivanja ter dosledno uporabo čelade.«
Iskanje skupnega jezika
Mesta bi morala razmisliti o razvoju posebnih pasov in območij za parkiranje mikromobilnostnih sredstev, da bi zagotovila brezhibno sobivanje s pešci in drugimi vozili. Naložbe v infrastrukturo lahko prispevajo k skupni varnosti in učinkovitosti teh alternativ.
Kot so poudarili predstavniki Zavarovalnice Triglav, Zavoda Vozim in Agencije za varnost prometa, ki so obenem tudi promotorji kampanje »Ne bluzi, z glavo kruzi«, je vzpon mikromobilnosti dvojni izziv ter priložnost za mestne načrtovalce in državljane. Najdba pravega ravnotežja zahteva skupen napor, ki združuje regulativne ukrepe, kampanje ozaveščanja javnosti in izboljšave infrastrukture. Medtem ko se spopadamo s to evolucijsko krajino, je vizija trajnostnega, dostopnega in varnega urbanega prevoza dosegljiva, pod pogojem, da se ukvarjamo s skrbmi in izkoriščamo priložnosti, ki jih mikromobilnost prinaša v naša mesta. Zato trkajmo na vest in na srce in na vsakem koraku imejmo v mislih »Ne bluzi, z glavo kruzi«.
Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav
