Kmetija v srcu

Le žena gastarbajterja ni bila več prava, zdaj ko na njena sočna stegna niso pristajale žuželke.
Fotografija: Angora zajčki so poganjali kolovrat in statve. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Angora zajčki so poganjali kolovrat in statve. FOTO: Shutterstock

Dedek in babica sta se preselila s podeželja v mesto in prinesla s seboj kmetijo v srcu. V ugledni mariborski soseski smo si liguster delili z zobozdravnikom, jezo nad pasjimi iztrebki z glavnim mestnim tožilcem in vroče večere s pogledi na dvorišče gastarbajterja, kjer se je njegova obdarjena žena poklanjala zadnjim žarkom dneva.

Minevala so leta in dinamika soseske se je ustalila na točki vzajemnega zadovoljstva. Nihče ni slutil, da se bo krhko ravnovesje podrlo, ko se je kmetija, ki sta jo dedek in babica nosila v sebi, končno rešila spon srca in se kot pravkar osvobojeni džin iz svetilke pognala naravnost proti drvarnici na dvorišču za hišo. Iz nje je pometala staro šaro in orodje ter namestila kletko za rejo angora zajcev. Če smo prej verovali v orodje in elektriko, smo odslej v rdeče oči. A to ni bilo dovolj, kmalu so se jim pridružili prepelice, race, koza po imenu srna, japonski fazani in še bi lahko našteval. Babičin vrt se je spremenil v manjšo kmetijo s krompirjem, paradižnikom in drugimi dobrotami. Zelenico, na kateri sva z bratom brcala žogo, so napadle sadike sadnega drevja in velikanski kup sena. Ni lepšega od jutra, ko te prebudi nagajiva pomlad, ki s strahoto v zadahu beži pred kriki zajcev, ki jim v uhlje tetovirajo serijske številke. Butaste so kokoši, ki se opredelijo šele, ko jim je glava že odletela.

Še posebej so bile navdušene muhe, ki so mele nožice spredaj in zadaj, ko so sesale sladki nektar iz sušečih se kožuhov odrtih živali, napetih med kovinske palice. Babica mi je pokazala, kako je videti notranjost kure, v želodcu je bilo rumeno. Naša mala kmetija je bogatila družinska kosila, zajčja dlaka je poganjala kolovrat in statve. Prepelice so se kljuvale po glavah in dajale ljubka mala jajca. Sosedi so bili zgroženi, a preveč omikani, da bi priznali. Le žena gastarbajterja ni bila prava, zdaj ko na njena sočna stegna niso več pristajale žuželke, ko so pogledi sosedov zavijali na japonske fazane in ko se je led v pina coladi tali v bobke. Ne, prav nič se ni spremenilo.

Andrej Predin

Preberite še:

Komentarji: