Kaj storiti, če v zadnjih mesecih nismo veliko vozili?

Odgovarja Brane Legan, inštruktor varne vožnje AMZS.
Fotografija: Marko Kočevar
Odpri galerijo
Marko Kočevar

Večina nas v zadnjih mesecih ni veliko vozila. Kako zdaj, ko pričakujemo, da bomo naredili več kilometrov, pripraviti avtomobil?


Če v preteklih mesecih nismo veliko vozili, vsekakor svetujem pregled vitalnih delov avtomobila. Ob običajnem pranju zunanjosti je priporočljivo opraviti temeljitejše pranje podvozja. Na notranji strani steklenih površin se je zaradi gretja lahko ustvaril nekakšen film, zato je dobrodošlo, da stekla dobro očistimo. Pravočasno preverite delovanje klimatske naprave, brisalcev, poskrbite za ustrezno tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla. Pozornost namenite še pnevmatikam. Ustrezen tlak, globina profila, morebitne mehanske poškodbe bočnice lahko v nekem trenutku odločajo o naši varnosti. Ko bo čas, iz prtljažnika pospravite opremo, namenjeno zimskim tegobam.

»Priporočljivo je, da se starejši vozniki po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, ponoči, kadar dežuje ali sneži, v megli,« pravi Brane Legan. Foto AMZS
»Priporočljivo je, da se starejši vozniki po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, ponoči, kadar dežuje ali sneži, v megli,« pravi Brane Legan. Foto AMZS

Lastniki avtomobilov lahko od 15. marca zamenjajo zimske gume z letnimi. Je priporočljivo počakati?


To je odvisno od okolja in območja najpogostejših voženj. V hribovitih predelih je smiselno pričakovati slabše, celo začasne zimske razmere tudi v spomladanskih mesecih, v nižinah in posebej v priobalnem območju pa skorajda ne. Če se bomo odločili opraviti menjavo že okoli 15. marca, se moramo v tem prehodnem času ravnati po morebitnih poslabšanih voznih razmerah. Sneži lahko tudi še aprila in v takem primeru se z letnimi pnevmatikami nikakor ne odpravimo na cesto.
 

Kako pa naj se na več vožnje pripravijo vozniki, zlasti starejši od 65 let? Na kaj naj bodo še posebej pozorni?


Starejši vozniki se ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, ki se nanašajo na slabši vid, sluh, motorično gibljivost in počasnejši odziv, zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih večinoma tudi uspešno uporabljajo, zato so lahko celo bolj varen voznik kot tisti, ki imajo vozniških izkušenj manj. Tako imenovana vozna kondicija je za starostnike še toliko bolj pomembna. Vsakodnevni opravki s fizično aktivnostjo naj vključujejo tudi krajše vožnje.

Priporočljivo je, da se starejši vozniki po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, ponoči, kadar dežuje ali sneži, v megli. Vsak lahko sam premisli, ali je dovolj preudaren, da bo pri sebi pravočasno prepoznal poslabšanje sposobnosti za vožnjo. Kdor tega ne zmore, pa je morda deležen opažanj drugih. Moj nasvet je, da naj starostniki takšnih opozoril ne zanemarijo oziroma naj ne bežijo pred dobronamernimi omembami in naj jih razumejo v svoje dobro.
 

Ali voznikom, še posebej starejšim, priporočate tečaj v centru varne vožnje?


V centru varne vožnje AMZS na Vranskem se v naših rednih programih s starejšimi srečujemo že vrsto let. Po izkušnjah inštruktorjev AMZS starejši udeleženci programe varne vožnje spremljajo izredno natančno in poskušajo izvesti naloge karseda uspešno. Redko se zgodi, da jim česa ne uspe usvojiti, res pa je, da nekateri v to vložijo več truda, kar pa se ne tako redko dogaja tudi mlajšim voznikom.

Imamo tudi posebno, starostnikom namenjeno obliko usposabljanja s časovno prilagojenim programom – traja pet ur. V tem programu skušamo zajeti vsebine oziroma situacije, v katerih se srečujejo z največjimi izzivi: posebnosti pravil vožnje na avtocesti, pravil prednosti v križiščih in krožiščih ter delovanje elektronskih varnostnih sistemov v avtomobilu. V praktičnem delu se srečajo z osnovnimi veščinami varne vožnje. S programom lahko preizkusijo svoje sposobnosti obvladovanja avtomobila in hkrati usvojijo veščine varne vožnje, pri tem pa spoznajo tudi posebnosti svojega avtomobila.
 

Kaj svetujete starejšim motoristom?


Velik poudarek pri skrbi za večjo varnost motoristov je njihova psihofizično pripravljenost. Ta je pri starejših motoristih toliko bolj pomembna, še najbolj pa zavedanje posameznika. Zavedati se namreč moramo svojih motoričnih sposobnosti, tako dober vid kot drugi čuti igrajo odločilno vlogo pri pravočasni reakciji in ukrepanju. Dnevno ali trenutno počutje naj bo temelj za odločitev, ali se odpraviti na vožnjo ali ne. Pred časom me je poklical starejši motorist, ima dobrih 70 let, in mi potarnal: »Veš, včeraj sem se spravil na motor, naredil nekaj kilometrov, pa sem kar domov zapeljal. Kar naenkrat sem začutil, da nisem več tak kot lani. Motor sem postavil v kot in ga prodajam.« Izrekel sem mu občudovanje, da je zmogel toliko samokritike in odločnosti – kljub večdesetletni motoristični praksi. Motoristi, vsekakor velja pozornost nameniti svojim sposobnostim predvsem v tem, ali res lahko motocikel brez kakršnihkoli težav obvladujete. Svetujem trezen premislek – da ali ne na motor.

Komentarji: