Kako varno kupovati po spletu?

Odgovarja Matjaž Jakin, vodja svetovalne pisarne pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Fotografija: Karikatura Marko Kočevar Foto Marko Kočevar
Odpri galerijo
Karikatura Marko Kočevar Foto Marko Kočevar

Matjaž Jakin Foto ZPS
Matjaž Jakin Foto ZPS

Kako začeti kupovati na spletu?


Potrošniki naj predvsem kupujejo izdelke, ki jih res potrebujejo, in naj ne nasedajo številnim oglasom z domnevno izjemnimi popusti, s kakršnimi nas dnevno bombardirajo z vseh strani. Pomembna je končna cena, ki naj jo primerjajo s cenami pri različnih prodajalcih, ne pa višina popusta. Poleg tega naj preverijo, ali gre za verodostojnega in zaupanja vrednega prodajalca, in si z osnovnimi previdnostnimi ukrepi čim bolj zmanjšajo možnost prevare.
 

Za številne mlade je kupovanje na spletu nekaj najbolj običajnega. Kaj pa starejši? Kako se tega lotiti prvič in varno? Na kaj moramo biti pazljivi?


Spletne zlorabe in prevare, npr. lažne spletne strani, prodaja ponarejenih izdelkov, kraja osebnih in bančnih podatkov, napačni in zavajajoči opisi lastnosti izdelkov in storitev, so seveda mogoče. Potrošniki morajo biti pozorni na tipične znake, ki vzbujajo dvom o legitimnosti spletne strani, na primer: ali so jasno navedeni podatki o prodajalcu in iz katere države je, ali je omogočen preprost stik s prodajalcem, kdaj je bila registrirana spletna domena (preverijo jo tako, da ime domene vpišejo v spletno orodje whois.domaintools.com ali druga podobna orodja), kateri načini plačila so omogočeni (sumljiva sta Western Union in MoneyGram, prav tako, če je mogoče le plačilo po povzetju), sumljivi so izredno visoki popusti (50, 60, 70 in več odstotkov). Tudi mnenja kupcev so pogosto lažna, kar lahko potrošnik prepozna, če jih pozorno bere, saj so večinoma napisana na podoben način.
 

Kako preprečiti krajo podatkov o kreditni kartici?


Z upoštevanjem vsaj prej naštetih osnovnih nasvetov ter drugih zaščitnih ukrepov za varno spletno nakupovanje. Če potroš­niki dvomijo o verodostojnosti spletne trgovine in sumijo, da bi lahko šlo za prevaro, naj ne vpisujejo podatkov o plačilni kartici in nakup raje opravijo drugje.


 

Pri ZPS opozarjate, da nekatere spletne strani niso vredne zaupanja. Kako to presoditi?


Poleg že omenjenih znakov je lahko sumljiv tudi naslov elekt­ronske pošte – kakšen od brezplačnih poštnih predalov (gmail, hotmail, yahoo ...) običajno ni dober znak, saj resni prodajalci načeloma ne uporabljajo takšnih poštnih predalov. Še bolj sumljivo je, če ni nobenega neposrednega kontakta. Pošteni prodajalci nimajo razloga, da bi se skrivali in oteževali komunikacijo s potrošnikom. Veliko koristnih informacij o varnem spletnem nakupovanju je na spletni strani www.varninainternetu.si, ki jo upravlja SI-CERT, nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.
 

Kaj v primeru, da s tem, kar smo kupili, nismo zadovoljni?


Posebnost spletnih nakupov je, da imajo potrošniki pravico do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga. Gre torej za primere, v katerih potrošnik ne odstopi, ker ima blago napako ali ne deluje pravilno, temveč ker si je glede nakupa premislil iz drugih razlogov.

O odstopu mora prodajalca obvestiti najpozneje v roku 14 dni od izročitve blaga (ali kadarkoli pred izročitvijo), obvestilo o odstopu naj bo pisno. Izdelke mora poslati nazaj v 14 dneh po tem, ko je prodajalca obvestil o odstopu. Prodajalec mu mora vrniti kupnino, skupaj s stroškom poštnine, nemudoma oziroma najpozneje v roku 14 dni po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe. Vračilo prejetih plačil lahko sicer zadrži do prevzema vrnjenega blaga ali dokler potroš­nik ne predloži dokazila, da je blago poslal nazaj. Edini strošek, ki bremeni potroš­nika, je strošek vračila oziroma pošiljanja blaga nazaj prodajalcu. Vendar naj potrošniki blaga ne preizkušajo oziroma uporabljajo drugače, kot bi to lahko naredili v fizični trgovini, saj po zakonu odgovarjajo za zmanjšanje vred­nosti blaga, če je to posledica ravnanja, ki ni nujno potrebno za ugotovitev narave, lastnosti in delovanja izdelka.

A zakon določa tudi izjeme, v katerih potrošniki nimajo pravice do odstopa, na primer pri pogodbah o izdelavi blaga po natančnih navodilih potrošnika in prilagojenega njegovim osebnim potrebam, pri nakupu hitro pokvarljivega blaga s kratkim rokom uporabe, zapečatenih avdio-/videoposnetkov in računalniških programov, če potrošnik odpre pečat in podobno.
 

Kakšne so pravice potrošnika pri spletnem nakupu?


Poleg omenjene posebne pravice do odstopa od pogodbe v 14 dneh imajo potrošniki tudi vse druge potrošniške pravice, ki sicer veljajo pri vseh nakupih (na primer pravica do uveljavljanja stvarne napake, garancije). Pomembno pa je vedeti, da spletna stran v slovenščini ne pomeni nujno, da gre za prodajalca iz Slovenije. Sedež prodajalca pa je lahko pomemben dejavnik, ko nastane spor. Pravice potrošnikov v različnih državah se lahko razlikujejo, čeprav so znotraj EU že precej poenotene. V primeru spora s prodajalcem iz EU se lahko potrošniki obrnejo na Evropski potrošniški center.

Zelo težko pa je uveljavljati pravice, če so prodajalci zunaj EU, saj ni nobenih enotnih postopkov in načinov za reševanje sporov z njimi. Pri nakupih s karticami z odloženim plačilom lahko potrošniki v določenih primerih prevare ali spora s prodajalcem zahtevajo vračilo sredstev pri svoji banki – izdajateljici kartice. Gre za finančno reklamacijo oziroma t. i. »chargeback« postopek, o pogojih za uveljav­ljanje tega postopka pa naj se pozanimajo pri svoji banki.

Komentarji: