Kakšna je parkirna kultura slovenskih voznikov?
Ali se slovenski vozniki dovolj zavedajo, da so parkirna mesta za invalide namenjena invalidom?
Kultura parkiranja in s tem tudi zavedanje, da so parkirna mesta za invalide namenjene določeni skupini ljudi, se dviguje. Čeprav se na prvi pogled marsikomu ne zdi tako, nam objektivni pogled z distance pokaže, da je danes več parkirnih mest za invalide kot, denimo, pred 20 leti in več je tudi prostih. Bolj ko smo invalidi vključeni v družbo, bolj družba spoznava naše potrebe. Z optimizmom nas lahko navdajajo tudi mlajše generacije, ki so bolj informirane in manj brezbrižne od voznikov, ki so pridobili vozniški izpit še v časih, ko se o teh parkirnih mestih v šolah vožnje ni pretirano govorilo. Seveda pa vedno obstajajo negativne izjeme, ki potrjujejo pravila, zato je prav, da širimo ozaveščanje o pomenu parkirnih mest za invalide.
V naši raziskavi, ki smo jo v okviru projekta »Pomisli, predno (za)parkiraš« opravljali v letu 2022, je 96 odstotkov voznikov, ki nimajo neposredne izkušnje z invalidnostjo, njih samih ali v družini, poznalo pomen parkirnih mest za invalide.
Kolikšne težave invalidom povzroča površno in nepravilno parkiranje čez črto ali na rumeno polje, kar invalidom onemogoči vstop v njihovo vozilo?
Invalid lahko povsem pravilno parkira svoje vozilo tako, da si omogoči dovolj prostora za stransko ali zadnje dvigalo ob prilagojenem kombiniranem vozilu, a če nato nekdo parkira nepravilno in površno, čez črto, na rumeno polje, invalidu ob povratku onemogoči vstop v vozilo. S tem je invalidu onemogočena nadaljnja mobilnost in sledi lahko tudi večurno čakanje na povratek voznika ali voznice nepravilno parkiranega vozila.
Širša javnost si pogosto predstavlja, da v tem primeru preprosto nekdo drug sede za volan in invalidu preparkira vozilo, kar pa ni vedno izvedljivo. Invalidnosti je več vrst, zato so raznolike tudi prilagoditve, ki jih oseba z omejitvami potrebuje za samostojno vožnjo. V primeru zahtevnejših prilagoditev, ko invalid vozi neposredno z invalidskega vozička, na voznikovem mestu ni sedeža, upravljanje je speljano prek individualno nastavljene upravljalne paličice (joysticka), proces zagona motorja je predelan itd. Takšno vozilo običajno upravlja samo invalid, za katerega je avto prilagojen. Žalostno je, da je v naši anketi kar 87 odstotkov voznikov invalidov že doživelo zaparkiranje, pri katerem je večina morala čakati na parkirišču, da se voznik nepravilno parkiranega vozila vrne.
Kje je največ težav z zaparkiranjem invalidskih avtomobilov?
V okviru prej omenjene raziskave smo poleg anketiranja opravili tudi terensko analizo z opazovanjem parkirnih navad na različnih parkiriščih. Tako anketiranci kot naša terenska ekipa smo ugotovili, da je najmanj težav s spoštovanjem parkirnih mest za invalide v plačljivih parkirnih hišah in v okolici zdravilišč. Daleč največ težav z zaparkiranji je ob množičnih dogodkih in prireditvah, za odtenek boljše, a še vedno slabo, je ob restavracijah in gostiščih, medtem ko so ob trgovskih centrih izkušnje mešane. Več ko ima nakupovalno središče zgledno in smotrno urejenih parkirnih mest za invalide, manj je težav.
Število težje gibalno oviranih invalidov voznikov se povečuje, kaj jim pomeni, da so lahko tudi pri vožnji samostojni?
Mobilnost temeljno pripomore k vključenosti v družbo. Z razvojem tehnologij, avtomobilske industrije in zakona o izenačevanju možnosti invalidov se v zadnjih letih povečuje število, tudi težje gibalno oviranih invalidov, ki so samostojni vozniki. Konkretnih številčnih podatkov o voznikih invalidih žal nimamo. Med raziskavo smo izmed vseh anketiranih zaznali 25 odstotkov samostojnih voznikov invalidov, vendar jih večina ni težje gibalno oviranih oziroma za vožnjo ne potrebujejo dodatnih zahtevnejših prilagoditev.
Ali na splošno ocenjujete, da je dovolj parkirnih mest za invalide?
Dokler vsi spoštujemo zakonodajo in predpise, je parkirnih mest običajno dovolj. Ključno je torej spoštovanje, ne zgolj številka.
Preberite še:
