Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Potovanja

Hössova »rajska hiša« ob Auschwitzu ne bo turistični objekt, ampak oaza miru

Trinadstropna vila na ulici Legionów v Oświęcimu je bila štiri leta dom družine Höss. Novi lastniki želijo hiši po temni preteklosti dati svetlo prihodnost.
Od osvoboditve Auschwitza je bila vila v zasebni lasti. FOTO: Anja Intihar
Od osvoboditve Auschwitza je bila vila v zasebni lasti. FOTO: Anja Intihar
5. 2. 2025 | 05:00
8:39

Hiša številka 88 na ulici Legionów v Oświęcimu na prvi pogled ni nič posebnega. Sivi zidovi, fasada, potrebna obnove. Bila bi skoraj kot vsaka druga hiša tam okrog, če je ne bi zaznamovala družina, ki je nekoč bivala v njej. Trinadstropna vila je bila štiri leta dom družine Höss – poveljnika koncentracijskega taborišča Auschwitz Rudolfa Hössa, njegove žene Hedwig in njunih petih otrok. Novi lastniki želijo hiši po temni preteklosti zdaj dati svetlo prihodnost.

image_alt
»Spominjajmo se milijonov, ki ne morejo povedati, kaj so čutili«

Hišo na ulici Legionów je naredil »slavno« film Jonathana Glazerja Interesno območje. Zakonca Höss si tik ob koncentracijskem taborišču Auschwitz zgradita sanjsko življenje za svojo družino. Lepo opremljena, zloščena hiša, velik vrt z bazenom, prijetna senca …

Sem in tja to sanjsko idilo prekinejo človeški kriki, streli in padajoč pepel. Vila namreč meji na koncentracijsko taborišče, v katerem je med drugo svetovno vojno umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov. Tako Hedwig kot otroci so kasneje trdili, da niso vedeli, kaj se je med letoma 1940 in 1944 dogajalo za zidovi njihovega doma, a je to težko verjeti.

Pogled iz sobe v drugem nadstropju nekdanje Hössove vile. FOTO: Anja Intihar
Pogled iz sobe v drugem nadstropju nekdanje Hössove vile. FOTO: Anja Intihar

Pogled iz drugega nadstropja, kjer je spala družina, je še danes nazoren – bodeča žičnata ograja, stražni stolp, barake, krematorij, v katerem so nacisti eksperimentirali s plinom ciklon B. Hedwig Höss je vilo opisala kot »raj na zemlji«, v njem je toplo sprejela glavnega organizatorja holokavsta, poveljnika SS in enega najvplivnejših ljudi v tretjem rajhu Heinricha Himmlerja.

Hössovi sinova in hčere so se igrali na toboganu, plavali v bližnji reki, v rastlinjaku so rasle eksotične rastline, Hedwig je uživala v savni; nič čudnega, da je bila nejevoljna, ko so moža premestili in mu ni želela slediti.

»Tu je naš dom,« je rekla v filmu, zelo verjetno tudi v resnici. Medtem se je vsega nekaj korakov stran dogajal holokavst. Na telesa živih se je nenehno lepil pepel umrlih.

Hišo je kupila nevladna organizacija Counter Extremism Project, ki se bori proti ekstremističnim skupinam, radikalizmu in spletnemu novačenju skrajnežev. FOTO: Anja Intihar
Hišo je kupila nevladna organizacija Counter Extremism Project, ki se bori proti ekstremističnim skupinam, radikalizmu in spletnemu novačenju skrajnežev. FOTO: Anja Intihar

Dovolj kukanja skozi okno

Po vojni je Rudolf Höss pobegnil in se na severu Nemčije skrival pod lažno identiteto, a so ga Britanci marca leta 1946 našli in aretirali. Na sojenjih v Nürnbergu je večkrat pričal, kako je zgolj izpolnjeval ukaze, čeprav ni zanikal svojih dejanj. Sodišče v Varšavi ga je obsodilo na smrt. Nekdanji taboriščniki so zahtevali, da ga obesijo v taborišču, in tako se je tudi zgodilo.

Vislice, na katerih je 16. aprila 1947 umrl množični morilec, stojijo še danes, le nekaj metrov stran od vile, v kateri je nekoč živel.

27. januarja, na 80. obletnico osvoboditve Auschwitza, so hišo odprli za javnost. FOTO: Anja Intihar
27. januarja, na 80. obletnico osvoboditve Auschwitza, so hišo odprli za javnost. FOTO: Anja Intihar
Hišo na ulici Legionów je v 30. letih prejšnjega stoletja sicer zgradil poročnik poljske vojske, nato pa so si jo prilastili nacisti. Po vojni je bila vrnjena prvotnim lastnikom, ti so jo čez nekaj let prodali. Nova lastnika sta v njej živela več kot štirideset let, nakar se je 62-letna vdova tudi zaradi pozornosti, ki jo je stavbi prinesel film Interesno območje, odločila, da je čas za odhod.

Kukanje neznancev skozi okna in nenehno zrenje v krematorij sta napravila svoje. Hišo je kupila nevladna organizacija Counter Extremism Project (CEP), ki se bori proti ekstremističnim skupinam, radikalizmu in spletnemu novačenju skrajnežev. S stavbo imajo jasne načrte – želijo, da postane dom Centra za raziskovanje sovraštva, ekstremizma in radikalizma, radi bi jo spremenili v prostor, v katerem se bo učilo in pogovarjalo o ekstremizmih oziroma o boju zoper njih.

Želijo si zagotoviti, da bi bilo na svetu čim manj hössov. Pri projektu so jih podprli tako Spominski muzej Auschwitz-Birkenau kot poljsko zunanje ministrstvo in Unesco.

Direktor Centra za raziskovanje sovraštva, ekstremizma in radikalizma Jacek Purski. FOTO: Anja Intihar
Direktor Centra za raziskovanje sovraštva, ekstremizma in radikalizma Jacek Purski. FOTO: Anja Intihar

Čeprav je podoba hiše daleč od lične, so jo 27. januarja letos, na 80. obletnico osvoboditve Auschwitza, odprli za javnost. Po njej so se sprehodili državniki, med njimi kanadski premier Justin Trudeau, a še bolj povedno je, da so jo obiskali preživeli taboriščniki.

Eden od njih je, kot je za Delo povedal direktor raziskovalnega centra Jacek Purski, v nekem trenutku vodniku sam začel pojasnjevati, kje je bilo kaj v hiši. Kje je stala miza, potrdil je, da so stopnice še originalne, takoj je vedel, da je bila sosednja hiša zgrajena šele po vojni.

»Preživelim smo želeli pokazati, da se v tej hiši rojeva pozitivna zgodba. Tu bomo izvajali izobraževanja za strokovnjake, ki se borijo proti ekstremizmom, ozaveščali, učili. To bo prostor za umetnost. Hiša ni noben simbol, tu ni ničesar, kar bi lahko zaznamovali, rekonstruirali,« je poudaril Purski.

Hedwig Höss je vilo opisala kot »raj na zemlji«. FOTO: Anja Intihar
Hedwig Höss je vilo opisala kot »raj na zemlji«. FOTO: Anja Intihar

Vile ne nameravajo spremeniti v turistično zanimivost, ki bi privabila na tisoče obiskovalcev, ker nočejo iz Rudolfa Hössa delati mučenika ali dopustiti, da bi ga kdo poveličeval. »Vse, kar je povezano s spominom in opominom na holokavst, je za zidovi hiše, v kateri stojiva,« je dejal Purski in mislil seveda na muzej.

Zgodba o hössih za računalnikom

Izobraževanje o holokavstu gre odlično od rok zaposlenim v Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau, siva in pusta vila nima nikakršne zgodovinske vrednosti, v njej ne nameravajo imeti ogledov.

Hlače neznanega taboriščnika, ki so jih med prenovo našli v steni. FOTO: Anja Intihar
Hlače neznanega taboriščnika, ki so jih med prenovo našli v steni. FOTO: Anja Intihar
»To ni zgodba o Rudolfu Hössu, ampak zgodba o hössih, ki so za računalnikom, ki delijo poveljnikovo ideologijo ter širijo sovraštvo in bi bili lahko sposobni početi podobne stvari, vendar ostajajo anonimni na spletu,« je poudaril Purski in dodal: »Veliko bolj pomembno je, kako zrastejo sedanji hössi, kot pa, v kateri sobi je spal poveljnik Rudolf Höss.«

Kdaj bo hiša prenovljena in pripravljena na uporabo, ne more reči, saj so jo komaj dobro prejeli v lastništvo. So pa nekateri obrisi jasni – v drugem nadstropju je že postavljena steklena vitrina, v kateri so črtaste hlače neznanega taboriščnika. Našli so jih lani; z njimi je nekdo zakrpal luknjo v steni. Poskusili bodo odkriti, kdo je bil lastnik hlač.

V isti sobi so predmeti Rudolfa Hössa, ki so jih našli med prenovo – skodelica, ostanki časopisov, steklenice. Da so na tleh, nezaščiteni, kot da ležijo vnemar, je dovolj povedno, kaj imajo v hiši za dragoceno.

Vislice, na katerih so obesili nekdanjega poveljnika koncentracijskega taborišča Auschwitz. FOTO: Anja Intihar
Vislice, na katerih so obesili nekdanjega poveljnika koncentracijskega taborišča Auschwitz. FOTO: Anja Intihar

A kako danes še pustiti vtis na ljudeh, kajti vajeni smo šokantnih, krvavih, vznemirljivih podob in nas zgolj te še za silo ganejo? Jacek Purski je podal primer, kako si želijo doseči, da bodo ljudje zgodbo raziskovalnega centra, prenovljene hiše in boja proti radikalizmu vzeli s seboj med lastne štiri stene.

»Lore Sternfeld je bila mlada laboratorijska tehnica, ki je izdelovala fotografske leče za nemško podjetje Astro Berlin, preden so jo deportirali v Auschwitz. Umrla je v plinski celici. V hiši bodo na voljo rekonstruirane leče, s katerimi se bodo lahko fotografirali obiskovalci oziroma udeleženci seminarjev. Domov bodo odnesli svojo fotografijo, a še bolj kot to spomin na mlado nadarjeno dekle, ki je umrlo v taborišču,« je pojasnil Purski.

Lore Sternfeld bodo tako na neki način vrnili v življenje in ljudem hkrati vzbudili občutek, da bi bili oni lahko (nekoč) na njenem mestu. V ponedeljek, 27. januarja, na dan spomina na žrtve holokavsta, je hišo obiskal Lorin sorodnik. Kot bi življenje nekako sklenilo krog.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine