Še vedno najbolj privabljajo dvatisočaki, zlasti Triglav
Struktura gostov v planinskih postojankah se je spremenila, zato niso več redka vprašanja, ali je v kočah mogoče dobiti enoposteljno sobo in tuš s toplo vodo.
Odpri galerijo
Tudi v medijih in turističnih vodnikih se pojavljajo vrhovi in lokacije, ki so najbolj privlačni, in med njimi se vselej znajdejo Triglav ter okoliške planinske koče. FOTO: Matej Družnik/Delo
Poletna planinska sezona je na vrhuncu, sončni dnevi v gore privabljajo množico planincev iz Slovenije in tujine. Spoprijemanje s koronavirusno realnostjo je prineslo nekaj sprememb pri strukturi obiskovalcev gora, prav tako pri načinu obratovanja planinskih koč in rezervaciji prenočitev. A so se oskrbniki in tudi obiskovalci postojank na sistem PCT (prebolel, cepljen, testiran) že dodobra navadili. Med najbolj priljubljenimi vrhovi so poleti tako rekoč po tradiciji dvatisočaki, predvsem najvišji slovenski očak.
V poletnih mesecih se veliko planincev najraje odpravi v visokogorje, čeprav jim vreme letos vsaj na začetku ni bilo najbolj naklonjeno. Sneg se je ponekod obdržal še globoko v junij. Pri Češki koči na Spodnjih Ravneh je bila na primer še konec maja snežna odeja debela dva metra, zato se je to poznalo pri junijskem in julijskem obisku.
Kot pravi oskrbnica Karmen Klaura, je avgust k njim nato privabil množico gostov, čeprav lanske rekordne sezone gotovo ne bodo mogli ponoviti. Po začetnih birokratskih zapletih pri koriščenju turističnih vavčerjev so se razmere zdaj normalizirale, v primerjavi z lansko sezono so prenočitve z unovčenimi boni povečali za trikrat.
Vse planinske koče sicer ne omogočajo uporabe bonov ali pa je zaradi njihove lege zanimanje za tako obliko prenočevanja manjše. Oskrbnik Krekove koče na Ratitovcu Alojz Lotrič (postojanka slovi po izvrstnih flancatih) je z avgustovskim obiskom zelo zadovoljen, junijski je bil na lanski ravni, julijski za približno petino manjši. Na leto imajo sicer okrog 300 prenočitev. Na 23 ležiščih, kolikor jih ponujajo, prespijo v veliki večini tujci, domači planinci le v primerih, ko so iz bolj oddaljenih predelov Slovenije oziroma ko potegnejo turo do Triglava.
Triglav s svojo višino je tudi v tej sezoni magnet za množice planincev. Tudi sicer so nekateri vrhovi izjemno priljubljeni, medtem ko drugi, pa po lepoti za prvimi prav nič ne zaostajajo, včasih ravno nasprotno, bolj ali manj samevajo. Tokove množic je zelo težko usmerjati, pravi strokovni sodelavec planinske zveze (PZS) Dušan Prašnikar. »Dejstvo je, da večina ljudi hodi na vrhove, lokacije, o katerih že kaj vedo in so jim tako ali drugače znani. Tudi v različnih medijih in turističnih vodnikih se pojavljajo vrhovi in lokacije, ki so najbolj atraktivni, na primer Triglav, Dolina Sedmerih jezer, Pokljuka, Kriški podi, Krnska jezera. Zato je pričakovano, da bodo najbolj obiskani. Škrlatica kot druga najvišja gora v Sloveniji je manj omenjena, ker je zelo zahtevna, vmes ni nobene koče, potrebna je boljša telesna pripravljenost. Zato je tudi razmeroma malo obiskana, predvsem zaradi zahtevnosti.«
Danes je obiskanost nekaterih vrhov tudi posledica vpliva družbenih omrežij. Na PZS redno opozarjajo in svetujejo, naj se obiskovalci gora usmerijo še na druga, manj znana območja v državi, da bi s tem nekoliko razbremenili osrednji del Julijskih Alp s Triglavom na čelu. »Podobno velja za planinske koče. Tiste, ki so na poti proti Triglavu, ne potrebujejo dodatne promocije. Nekatere sredogorske koče, ki stojijo na manj zanimivih območjih, so razumljivo manj obiskane,« še dodaja Prašnikar.
Na PZS so letos objavili kar nekaj razpisov za prevzem oskrbništva v posameznih kočah. Ker je delo težko, oskrbnikom tudi osebja ni preprosto najti. Maja Perko z jeseniškega planinskega društva je poudarila, da imajo vsako leto večje težave pri tem, da dobijo v koče dobre gostince. Karmen Klaura je po drugi strani s svojo ekipo zelo zadovoljna, tudi težav s pridobivanjem novega osebja nima. »Imam utečeno ekipo, aktivno osebja nisem iskala že štiri leta. Nekateri se ponudijo kar sami, med prvomajskimi prazniki pridejo na testno preizkušnjo in hitro se vidi, ali so primerni za to. Dela se namreč vseskozi, od šestih ali sedmih zjutraj do desete ure zvečer, in to vsak dan,« oriše realnost dela v hribih.
Zato morajo biti tisti, ki to počnejo, pri delu res s srcem in dušo. Struktura gostov se je – tudi zaradi pandemije koronavirusa, ko možnosti za izlete in potovanja ni bilo – v zadnjem času spremenila. Ne le da se še zmeraj najdejo taki, ki se v gore odpravijo brez dobre fizične pripravljenosti in ustrezne planinske opreme, tudi vprašanj, ali se v kočah da dobiti enoposteljno sobo in tuš s toplo vodo, še vedno ne manjka. Nekateri so izbirčni pri jedilniku in se ne zavedajo, da prav povsod domačih skutnih štrukljev ali pethodnega menija ne morejo ponuditi, čeprav je po drugi strani v nekaterih kočah še precej manevrskega prostora za izboljšanje gostinske ponudbe.
Letos je sicer nekoliko spremenjen način obratovanja planinskih koč. Strežba hrane in pijače je mogoča v glavnem na terasi, v koči pa samo ob izpolnjevanju pogoja PCT. Oskrbnik Doma na Smrekovcu Tomo Drolec je sredi avgusta povedal: »Po delnem zaprtju v začetku leta smo končno le začeli delati v dokaj sprejemljivih razmerah. A ker so ljudje prestrašeni glede vseh zahtev za PCT, je prenočitev manj kot v preteklih letih. Če so bili lani v večini naši gostje Slovenci, je letos že opaziti več tujcev. Največ je enodnevnih obiskovalcev. Ker je trenutno pri nas sezona borovnic, je veliko tudi tovrstnih pohodnikov. K nam pogosto pridejo planinci iz kampov v dolini. Torej imamo pestro paleto obiskovalcev, od planincev do turistov. Opazil sem, da je tudi več domačih planincev, ki hodijo po Slovenski planinski poti. Zaradi strežbe zunaj potrebujemo več osebja, ki ga je vsako leto težje dobiti.«
Tisti, ki želijo prespati v planinskih kočah, morajo posteljo rezervirati. Večina koč v okolici Triglava, ki je avgusta eden najbolj obleganih vrhov, sprejemajo rezervacije prek sistema za planinske koče. Povezava do koč z rezervacijskim sistemom in pojasnili je na voljo na spletni strani PZS. Kot so pojasnili v krovni planinski organizaciji, je sistem rezervacij poenostavil delo oskrbnikom, hkrati pa obiskovalcu omogoča, da rezervacijo prek spleta opravi kadarkoli in po potrebi tudi prekliče. Če neprihoda ne javi najkasneje 48 ur pred načrtovanim obiskov (to je do 17. ure dva dni pred prihodom), se mu z bančne kartice obračuna strošek 11 evrov na noč na osebo.
Na planinski zvezi vsem planinkam in planincem polagajo na srce, da so gore prostor, kamor je treba vstopiti z veliko spoštljivosti, strpnosti in razumevanja. Poleg ustreznih oblačil in obutve naj se pred odhodom na turo vsak pozanima o stanju poti in vremenski napovedi ter izbira le tiste vrhove, za katere je psihofizično dobro pripravljen. Zaradi koronavirusa koče ne morejo sprejemati gostov brez vnaprejšnje rezervacije, zato se je treba pred nameravano prenočitvijo o odprtosti in praznih posteljah pozanimati prek že omenjenega rezervacijskega sistema, tam, kjer ta ne deluje, pa po telefonu ali s sporočilom SMS.
V poletnih mesecih se veliko planincev najraje odpravi v visokogorje, čeprav jim vreme letos vsaj na začetku ni bilo najbolj naklonjeno. Sneg se je ponekod obdržal še globoko v junij. Pri Češki koči na Spodnjih Ravneh je bila na primer še konec maja snežna odeja debela dva metra, zato se je to poznalo pri junijskem in julijskem obisku.
Kot pravi oskrbnica Karmen Klaura, je avgust k njim nato privabil množico gostov, čeprav lanske rekordne sezone gotovo ne bodo mogli ponoviti. Po začetnih birokratskih zapletih pri koriščenju turističnih vavčerjev so se razmere zdaj normalizirale, v primerjavi z lansko sezono so prenočitve z unovčenimi boni povečali za trikrat.
Tokove množic je težko usmerjati
Vse planinske koče sicer ne omogočajo uporabe bonov ali pa je zaradi njihove lege zanimanje za tako obliko prenočevanja manjše. Oskrbnik Krekove koče na Ratitovcu Alojz Lotrič (postojanka slovi po izvrstnih flancatih) je z avgustovskim obiskom zelo zadovoljen, junijski je bil na lanski ravni, julijski za približno petino manjši. Na leto imajo sicer okrog 300 prenočitev. Na 23 ležiščih, kolikor jih ponujajo, prespijo v veliki večini tujci, domači planinci le v primerih, ko so iz bolj oddaljenih predelov Slovenije oziroma ko potegnejo turo do Triglava.
Triglav s svojo višino je tudi v tej sezoni magnet za množice planincev. Tudi sicer so nekateri vrhovi izjemno priljubljeni, medtem ko drugi, pa po lepoti za prvimi prav nič ne zaostajajo, včasih ravno nasprotno, bolj ali manj samevajo. Tokove množic je zelo težko usmerjati, pravi strokovni sodelavec planinske zveze (PZS) Dušan Prašnikar. »Dejstvo je, da večina ljudi hodi na vrhove, lokacije, o katerih že kaj vedo in so jim tako ali drugače znani. Tudi v različnih medijih in turističnih vodnikih se pojavljajo vrhovi in lokacije, ki so najbolj atraktivni, na primer Triglav, Dolina Sedmerih jezer, Pokljuka, Kriški podi, Krnska jezera. Zato je pričakovano, da bodo najbolj obiskani. Škrlatica kot druga najvišja gora v Sloveniji je manj omenjena, ker je zelo zahtevna, vmes ni nobene koče, potrebna je boljša telesna pripravljenost. Zato je tudi razmeroma malo obiskana, predvsem zaradi zahtevnosti.«
Danes je obiskanost nekaterih vrhov tudi posledica vpliva družbenih omrežij. Na PZS redno opozarjajo in svetujejo, naj se obiskovalci gora usmerijo še na druga, manj znana območja v državi, da bi s tem nekoliko razbremenili osrednji del Julijskih Alp s Triglavom na čelu. »Podobno velja za planinske koče. Tiste, ki so na poti proti Triglavu, ne potrebujejo dodatne promocije. Nekatere sredogorske koče, ki stojijo na manj zanimivih območjih, so razumljivo manj obiskane,« še dodaja Prašnikar.
Avgusta so v Češki koči na Spodnjih Ravneh gostili veliko planincev, čeprav lanske rekordne sezonene ne bodo mogli ponoviti. FOTO: Manca Ogrin
Dobrega gostinskega osebja ni lahko najti
Na PZS so letos objavili kar nekaj razpisov za prevzem oskrbništva v posameznih kočah. Ker je delo težko, oskrbnikom tudi osebja ni preprosto najti. Maja Perko z jeseniškega planinskega društva je poudarila, da imajo vsako leto večje težave pri tem, da dobijo v koče dobre gostince. Karmen Klaura je po drugi strani s svojo ekipo zelo zadovoljna, tudi težav s pridobivanjem novega osebja nima. »Imam utečeno ekipo, aktivno osebja nisem iskala že štiri leta. Nekateri se ponudijo kar sami, med prvomajskimi prazniki pridejo na testno preizkušnjo in hitro se vidi, ali so primerni za to. Dela se namreč vseskozi, od šestih ali sedmih zjutraj do desete ure zvečer, in to vsak dan,« oriše realnost dela v hribih.
Zato morajo biti tisti, ki to počnejo, pri delu res s srcem in dušo. Struktura gostov se je – tudi zaradi pandemije koronavirusa, ko možnosti za izlete in potovanja ni bilo – v zadnjem času spremenila. Ne le da se še zmeraj najdejo taki, ki se v gore odpravijo brez dobre fizične pripravljenosti in ustrezne planinske opreme, tudi vprašanj, ali se v kočah da dobiti enoposteljno sobo in tuš s toplo vodo, še vedno ne manjka. Nekateri so izbirčni pri jedilniku in se ne zavedajo, da prav povsod domačih skutnih štrukljev ali pethodnega menija ne morejo ponuditi, čeprav je po drugi strani v nekaterih kočah še precej manevrskega prostora za izboljšanje gostinske ponudbe.
Letos je sicer nekoliko spremenjen način obratovanja planinskih koč. Strežba hrane in pijače je mogoča v glavnem na terasi, v koči pa samo ob izpolnjevanju pogoja PCT. Oskrbnik Doma na Smrekovcu Tomo Drolec je sredi avgusta povedal: »Po delnem zaprtju v začetku leta smo končno le začeli delati v dokaj sprejemljivih razmerah. A ker so ljudje prestrašeni glede vseh zahtev za PCT, je prenočitev manj kot v preteklih letih. Če so bili lani v večini naši gostje Slovenci, je letos že opaziti več tujcev. Največ je enodnevnih obiskovalcev. Ker je trenutno pri nas sezona borovnic, je veliko tudi tovrstnih pohodnikov. K nam pogosto pridejo planinci iz kampov v dolini. Torej imamo pestro paleto obiskovalcev, od planincev do turistov. Opazil sem, da je tudi več domačih planincev, ki hodijo po Slovenski planinski poti. Zaradi strežbe zunaj potrebujemo več osebja, ki ga je vsako leto težje dobiti.«
Koča pri Triglavskih jezerih je gotovo ena najbolj priljubljenih v visokogorju. FOTO: Simona Bandur
Rezervacije so nujne
Tisti, ki želijo prespati v planinskih kočah, morajo posteljo rezervirati. Večina koč v okolici Triglava, ki je avgusta eden najbolj obleganih vrhov, sprejemajo rezervacije prek sistema za planinske koče. Povezava do koč z rezervacijskim sistemom in pojasnili je na voljo na spletni strani PZS. Kot so pojasnili v krovni planinski organizaciji, je sistem rezervacij poenostavil delo oskrbnikom, hkrati pa obiskovalcu omogoča, da rezervacijo prek spleta opravi kadarkoli in po potrebi tudi prekliče. Če neprihoda ne javi najkasneje 48 ur pred načrtovanim obiskov (to je do 17. ure dva dni pred prihodom), se mu z bančne kartice obračuna strošek 11 evrov na noč na osebo.
Na planinski zvezi vsem planinkam in planincem polagajo na srce, da so gore prostor, kamor je treba vstopiti z veliko spoštljivosti, strpnosti in razumevanja. Poleg ustreznih oblačil in obutve naj se pred odhodom na turo vsak pozanima o stanju poti in vremenski napovedi ter izbira le tiste vrhove, za katere je psihofizično dobro pripravljen. Zaradi koronavirusa koče ne morejo sprejemati gostov brez vnaprejšnje rezervacije, zato se je treba pred nameravano prenočitvijo o odprtosti in praznih posteljah pozanimati prek že omenjenega rezervacijskega sistema, tam, kjer ta ne deluje, pa po telefonu ali s sporočilom SMS.
