V naravi, kot jo vidijo ptice
Pot med krošnjami na Rogli je v slabih dveh letih kljub koronavirusu obiskalo že več kot 300.000 ljudi.
Odpri galerijo
Nad krošnjami dreves je najlepše, ko se dan počasi poslavlja. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Ko smo ob koncu dneva stopali po leseni poti na stebrih, visoko med vrhovi pohorskih smrek, se je sonce ravno bližalo obzorju. Nebo se je začelo temniti, postajalo je rumeno in oranžno, meglice med hribi, poraščenimi z gozdovi, so zažarele v večerni luči in mir se je tihotapil med drevesa pod nami. Škoda, sem pomislil, da takšnih slovesov poletnih dni s te perspektive ne morejo doživeti tudi običajni obiskovalci Poti med krošnjami na Rogli.
Pohorski gozdovi so namreč najlepši ob koncu dneva, ko se nad drevje začne spuščati mrak in ko so ptice v slovo staremu dnevu najglasnejše. A novinarji smo bili s svojim poznim obiskom Poti med krošnjami izjema, saj se ta najnovejša pohorska privlačnost za obiskovalce v poletnih mesecih zapre ob sedmih zvečer, precej pred najlepšim časom za sprehod v »naravi, kot jo vidijo ptice«.
Toda obiskovalcev Poti med krošnjami ta podrobnost očitno ne moti, saj se je od jeseni 2019, ko so nemški investitorji prek svoje češke hčerinske družbe na Rogli postavili ta nenavadni, naravi prilagojeni in vanjo umeščeni objekt, po njej kljub poznejšim strogim omejitvam in zaprtjem zaradi izbruha koronavirusne pandemije sprehodilo že več kot tristo tisoč ljudi. Kajti pot je ravno pravšnja mešanica tistega, kar privlači in vznemirja današnjega človeka. Kakšen kilometer lesene poti je speljane na lesenih stebrih od štirinajst do dvajset metrov visoko od tal, kar že prinaša minimalno dozo adrenalina ter pogled na naravo iz neposredne bližine in z neobičajne perspektive. Adrenalin se veča, ko se vzpenjate po spiralasti krožni poti na razgledni stolp, ki je sestavni del poti in doseže višino sedemintridesetih metrov. Od tod je tudi najlepši razgled na Roglo in vsenaokrog po pohorskih slemenih, nazobčanih od vrhov smrek. Za tiste, ki jim tudi toliko adrenalina še ni dovolj, pa so snovalci poti, ki imajo s takšnimi turističnimi privlačnostmi že veliko izkušenj, okrog osrednjega kovinskega stopnišča stolpa postavili še spiralast, šestdeset metrov dolg tobogan od vrha stolpa do tal.
Ne samo adrenalin, ampak tudi bližina pohorske narave s posebnega zornega kota je ena od privlačnosti Poti med krošnjami, tretja privlačnost pa je namenjena predvsem otrokom. Zanje so namreč na poti pripravljeni trije poučni otočki, na katerih se lahko seznanijo s kamninami Pohorja, z rastlinstvom pohorskih gozdov in šotnih barij ter z živalskim svetom Pohorja. Ti otočki so lahko tudi uvod v neposredno opazovanje in doživljanje pohorske narave zunaj Poti med krošnjami, saj so po Rogli in njeni okolici speljane tudi druge poučne poti za otroke, čeprav je tudi brez označenih poti opazovanje narave na Rogli imenitno doživetje.
Pot med krošnjami je tako samo dobrodošla obogatitev ponudbe zreškega Pohorja in Rogle, za katero so si v vodstvu občine Zreče prizadevali kar osem let. Nemška družba Erlebniss Akademie (Akademija doživetij) je namreč prvo takšno, visoko med drevesne krošnje dvignjeno pot zgradila leta 2009 v Bavarskem gozdu. Z dolžino tisoč tristo metrov je to takrat bila najdaljša tovrstna pot na svetu. T
o pot so na študijskem potovanju videli tudi slovenski predstavniki in zanjo navdušili zreško občinsko vodstvo. A nemški investitorji, ki so doslej skupaj z Roglo zgradili že enajst takšnih poti v Nemčiji, na Češkem, Slovaškem in seveda v Sloveniji, so pred odločitvijo proučili številne pogoje, od gozdnatosti in ohranjenosti narave pa do turistične prepoznavnosti območja in števila turističnih postelj v okolici.
Rogla je ustrezala vsem njihovim merilom, zato so po tem, ko so od občine dobili petnajstletno stavbno pravico, za 4,5 milijona evrov postavili pot, ki jo bo po izteku stavbne pravice mogoče v celoti razdreti in odpeljati ter vzpostaviti prvotno stanje v naravi. Toda to je še daleč, saj imajo investitorji po pogodbi možnost stavbno pravico podaljšati dvakrat po pet let, na koncu pa bi lahko občina ali kdo drug pot tudi odkupila in ta bi lahko ostala na tem mestu, če bo dovolj obiskana. Nemški lastniki so za pot na Rogli pred izbruhom koronavirusa pričakovali okrog 200.000 obiskovalcev na leto, in kot vse kaže, bodo takšen obisk ob normalizaciji epidemioloških razmer tudi dosegli.
Pri tem jim trenutno nekoliko pomaga tudi Slovenska turistična organizacija (STO), ki sicer z različnimi ukrepi poskuša na slovenske turistične destinacije privabiti čim več slovenskih gostov, ki naj bi nadomestili velik izpad obiskovalcev iz tujine. Za Pot med krošnjami tako STO v juliju in avgustu financira brezplačno vodenje skupin ob četrtkih in sobotah. Ob istih dnevih pa se lahko obiskovalci po zaslugi štirih občin destinacije Rogla - Pohorje, občin Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče, na Roglo pripeljejo z brezplačnim avtobusom, ki letos vozi vse od Maribora. Vsak četrtek in vsako soboto do konca avgusta bosta tako po dva odhoda dopoldne iz Maribora prek Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Zreč na Roglo in popoldne spet nazaj. Pohorskega zraka in narave se boste lahko torej letos naužili bistveno ceneje kot sicer.
Pohorski gozdovi so namreč najlepši ob koncu dneva, ko se nad drevje začne spuščati mrak in ko so ptice v slovo staremu dnevu najglasnejše. A novinarji smo bili s svojim poznim obiskom Poti med krošnjami izjema, saj se ta najnovejša pohorska privlačnost za obiskovalce v poletnih mesecih zapre ob sedmih zvečer, precej pred najlepšim časom za sprehod v »naravi, kot jo vidijo ptice«.
Do dvajset metrov visoko nad tlemi se lahko sprehajate na Rogli. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Za adrenalin poskrbi 60-metrski tobogan
Toda obiskovalcev Poti med krošnjami ta podrobnost očitno ne moti, saj se je od jeseni 2019, ko so nemški investitorji prek svoje češke hčerinske družbe na Rogli postavili ta nenavadni, naravi prilagojeni in vanjo umeščeni objekt, po njej kljub poznejšim strogim omejitvam in zaprtjem zaradi izbruha koronavirusne pandemije sprehodilo že več kot tristo tisoč ljudi. Kajti pot je ravno pravšnja mešanica tistega, kar privlači in vznemirja današnjega človeka. Kakšen kilometer lesene poti je speljane na lesenih stebrih od štirinajst do dvajset metrov visoko od tal, kar že prinaša minimalno dozo adrenalina ter pogled na naravo iz neposredne bližine in z neobičajne perspektive. Adrenalin se veča, ko se vzpenjate po spiralasti krožni poti na razgledni stolp, ki je sestavni del poti in doseže višino sedemintridesetih metrov. Od tod je tudi najlepši razgled na Roglo in vsenaokrog po pohorskih slemenih, nazobčanih od vrhov smrek. Za tiste, ki jim tudi toliko adrenalina še ni dovolj, pa so snovalci poti, ki imajo s takšnimi turističnimi privlačnostmi že veliko izkušenj, okrog osrednjega kovinskega stopnišča stolpa postavili še spiralast, šestdeset metrov dolg tobogan od vrha stolpa do tal.
Za največ adrenalina poskrbi 60 metrov dolg zavit tobogan z vrha stolpa. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Ne samo adrenalin, ampak tudi bližina pohorske narave s posebnega zornega kota je ena od privlačnosti Poti med krošnjami, tretja privlačnost pa je namenjena predvsem otrokom. Zanje so namreč na poti pripravljeni trije poučni otočki, na katerih se lahko seznanijo s kamninami Pohorja, z rastlinstvom pohorskih gozdov in šotnih barij ter z živalskim svetom Pohorja. Ti otočki so lahko tudi uvod v neposredno opazovanje in doživljanje pohorske narave zunaj Poti med krošnjami, saj so po Rogli in njeni okolici speljane tudi druge poučne poti za otroke, čeprav je tudi brez označenih poti opazovanje narave na Rogli imenitno doživetje.
Otroci pot večinoma pretečejo v napetem pričakovanju zabavnih točk in tobogana na koncu. FOTO: Simona Bandur/Delo
Dobrodošla obogatitev ponudbe
Pot med krošnjami je tako samo dobrodošla obogatitev ponudbe zreškega Pohorja in Rogle, za katero so si v vodstvu občine Zreče prizadevali kar osem let. Nemška družba Erlebniss Akademie (Akademija doživetij) je namreč prvo takšno, visoko med drevesne krošnje dvignjeno pot zgradila leta 2009 v Bavarskem gozdu. Z dolžino tisoč tristo metrov je to takrat bila najdaljša tovrstna pot na svetu. T
o pot so na študijskem potovanju videli tudi slovenski predstavniki in zanjo navdušili zreško občinsko vodstvo. A nemški investitorji, ki so doslej skupaj z Roglo zgradili že enajst takšnih poti v Nemčiji, na Češkem, Slovaškem in seveda v Sloveniji, so pred odločitvijo proučili številne pogoje, od gozdnatosti in ohranjenosti narave pa do turistične prepoznavnosti območja in števila turističnih postelj v okolici.
Rogla je ustrezala vsem njihovim merilom, zato so po tem, ko so od občine dobili petnajstletno stavbno pravico, za 4,5 milijona evrov postavili pot, ki jo bo po izteku stavbne pravice mogoče v celoti razdreti in odpeljati ter vzpostaviti prvotno stanje v naravi. Toda to je še daleč, saj imajo investitorji po pogodbi možnost stavbno pravico podaljšati dvakrat po pet let, na koncu pa bi lahko občina ali kdo drug pot tudi odkupila in ta bi lahko ostala na tem mestu, če bo dovolj obiskana. Nemški lastniki so za pot na Rogli pred izbruhom koronavirusa pričakovali okrog 200.000 obiskovalcev na leto, in kot vse kaže, bodo takšen obisk ob normalizaciji epidemioloških razmer tudi dosegli.
Pri tem jim trenutno nekoliko pomaga tudi Slovenska turistična organizacija (STO), ki sicer z različnimi ukrepi poskuša na slovenske turistične destinacije privabiti čim več slovenskih gostov, ki naj bi nadomestili velik izpad obiskovalcev iz tujine. Za Pot med krošnjami tako STO v juliju in avgustu financira brezplačno vodenje skupin ob četrtkih in sobotah. Ob istih dnevih pa se lahko obiskovalci po zaslugi štirih občin destinacije Rogla - Pohorje, občin Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče, na Roglo pripeljejo z brezplačnim avtobusom, ki letos vozi vse od Maribora. Vsak četrtek in vsako soboto do konca avgusta bosta tako po dva odhoda dopoldne iz Maribora prek Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Zreč na Roglo in popoldne spet nazaj. Pohorskega zraka in narave se boste lahko torej letos naužili bistveno ceneje kot sicer.
