Cesarji, ženske in oblast
Mary Beard, ena najbolj znanih angleških zgodovinark, avtorica televizijskih dokumentarcev in več kot dvajsetih knjig ter velika poznavalka starega Rima, je napisala novo knjigo o rimskih cesarjih (Emperor of Rome), ki govori o najbolj znamenitih voditeljih velikanskega imperija od Julija Cezarja do Aleksandra Severja. Kot pravi 68-letna zgodovinarka, so ljudje že od nekdaj obsedeni z rimskimi cesarji, z njihovo močjo, brutalnostjo, s tem, kako so bili nekateri od njih modri in odlični vojskovodje, drugi pa spet neumni in kruti. »Najbrž ljudi privlači to, da so bili na koncu koncev samo ljudje, da so imeli napake tako kot vsi, a so bili nekateri med njimi tudi izjemno krvoločni. Zanimivo je, kako so vzpostavili svojo moč in imeli nadzor nad velikanskim imperijem. Predvsem so mnogi imeli tudi nenavadno in vznemirljivo seksualno življenje, tudi to je ena od privlačnosti,« je Mary Beard povedala za Guardian. »Še danes obstajajo diktatorji, ki vodijo svojo politiko s pomočjo nasilja in korupcije, diktatorstva in avtokracije, tako da včasih pomislim, da se ni veliko spremenilo.« Zelo pomembno se ji zdi, da na področju klasične zgodovine in literature iz spominskih lukenj izbrska tudi močne ženske, a zgodovinarka pravi, da jih v Rimu ni bilo veliko oziroma imajo povsem svojo vlogo. »Spomnimo se Livije, tretje žene rimskega cesarja Avgusta, ki je menda zastrupila veliko ljudi, da bi le na oblast prišel njen sin. A najbrž vse to ni res, od nekdaj so moški radi demonizirali močne ženske.« Zgodovinarka, ki je bila tudi zelo slavna profesorica, se je pred kratkim upokojila. Pravi, da je danes morda na univerzah premalo svobode govora. »Sicer pa je bilo od nekdaj tako, Sokrata so umorili, ker ni učil, tako kot je želela oblast. Danes so še posebej nevarna družbena omrežja, na katerih lahko popolni anonimneži čez noč uničijo ugled zelo dobre profesorice ali profesorja. Pomembno je namreč, da se ne strinjamo vedno drug z drugim in da se pogovarjamo in argumentiramo svoja načela.« Mary Beard je tudi avtorica knjige Ženske in oblast, v kateri s primeri iz antike in sodobnega sveta dokazuje, da se je zahodna kultura že od nekdaj zelo potrudila, da je preprečila javno oglašanje žensk. Zgodbe iz antike, v katerih so močnim ženskam odrezali jezik, jim, v primeru Meduze, odsekali glavo ali le ukazali, da ne smejo več govoriti, to dokazujejo.
