Papež se je vrnil v Castel Gandolfo

Tudi najbolj zaposleni in najvplivnejši ljudje potrebujejo in si konec koncev tudi zaslužijo dopust. Čeprav sta od njegovega imenovanja minila samo dva meseca, si je poletni dopust privoščil papež Leon XIV. V nedeljo se je za dva tedna odpravil v slikovito mestece Castel Gandolfo, dobrih 400 metrov nad morjem v hribovju Albano, približno 25 kilometrov jugovzhodno od Rima. Del počitniškega kraja, kjer letuje papež, je tudi jezero Albano. Nasploh velja okolica za enega najbolj slikovitih krajev v Italiji.

K slikovitost hribovskega kraja pripomore tudi jezero Albano. FOTO: Andreas Solaro/AFP

Leon XIV. bo bival v tradicionalni poletni rezidenci papežev, uradno Apostolski palači v Castel Gandolfu. Zanimivo je, da njegov predhodnik Frančišek ni nikoli letoval tam. Bil je znan kot deloholik in v 12 letih kot sveti oče v bistvu ni šel nikoli na dopust. V Castel Gandolfo je šel samo na obisk k Benediktu XVI., ki je tudi po odstopu in upokojitvi kot zaslužni papež rad šel v slikoviti hribovski kraj ob jezeru. Poleg tega je bil Argentinec Frančišek zelo skromen mož; raje kot v razkošnih prostorih Apostolske palače v Vatikanu je živel v skromni sobi v Domu sv. Marte, nekakšnem hostlu za duhovnike na delu na Svetem sedežu. Tako kot je prelomil s tradicijo bivanja v vatikanski Apostolski palači, je Frančišek prelomil tudi s tradicijo letovanja v Apostolski palači v Castel Gandolfu.

S prvim papežem iz Združenih držav se tradicija vrača. Najprej se je Robert Francis Prevost, kakor je bilo do imenovanja ime Leonu XIV, preselil v prejšnje stanovanje papežev v Apostolski palači, zdaj pa je obnovil še tradicijo letovanja v hribovski rezidenci. Iz Vatikana so sporočili, da bo na oddihu do 20. julija, potem se bo sredi avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, tja odpravil še enkrat. Rezidenca je zdaj odprta za obiskovalce turistov, ker je osrednja palača zdaj muzej, pa bo Leon bival v bližnji Villi Barberini.

Osrednja Apostolska palača v Castel Gandolfu je zdaj muzej, papež bo dopust preživel v Villi Barberini. FOTO: Andreas Solaro/AFP

Papeško poletno zatočišče je namreč dejansko kompleks stavb in zemljišč, velik več kot 50 hektarjev. Zgradil ga je papež Urban VIII., ki je katoliški cerkvi in takratni papeški državi vladal v letih od 1623 do 1644. Da so se izognili poletni vročini v Rimu, je v hribe šla na letovanje večina njegovih naslednikov.

Papežev tam ni bilo v letih od 1870 do 1929, ko vodje katoliške cerkve, zaradi ozemeljskega spora z novonastalo Italijo, sploh niso šli iz Vatikana. Rezidenco je obnovil in začel spet uporabljati Pij XI., potem ko je z lateransko pogodbo leta 1929 kompleks v Castel Gandolfu dobil Vatikan. Torej je del papeške državice, ne Italije. Tam je rad letoval tudi Janez Pavel II., ki je dal zgraditi plavalni bazen. Nekateri so ga zaradi tega kritizirali, italijanski paparaci po so seveda izkoristili priložnost, da so fotografirali bistveno manj kot običajno oblečenega papeža.