Prva transženska na olimpijskih igrah
Pred spremembo spola je bila Laurel Hubbard dvigovalec uteži, zdaj je dvigovalka.
Odpri galerijo
S 185 centimetri in več kot 130 kilogrami spravlja tekmice v grozo. FOTO: Adrian Dennis/AFP
Dandanes je sprememba oziroma prilagoditev spola temu, kar se nekdo počuti, precej razširjena ali pa se o tem vsaj precej govori. V pozitivnem in negativnem smislu. A v športu so stvari še bolj zapletene, saj bi lahko imele predvsem transspolne ženske, torej takšne, ki so se rodile kot moški, iz razumljivih vzrokov precejšnjo prednost pred sotekmovalkami. Kljub tem pomislekom pa bo letos na olimpijskih igrah v Tokiu nastopila prva transspolna ženska, dvigovalka uteži z Nove Zelandije Laurel Hubbard.
Tekmovalka se je leta 1978 rodila kot Gavin Hubbard v največjem novozelandskem mestu Aucklandu; njen oče Dick Hubbard je bil v letih od 2004 do 2007 župan tega mesta in je uspešen poslovnež. V mladosti še Gavin je že dvigal uteži in leta 1998 celo postavil novozelandski mladinski rekord. Vendar je Gavin res uspešen postal šele po tem, ko je leta 2012 postal Laurel.
Največje uspehe je Laurel dosegla po letu 2017, ko je osvojila po dve zlati medalji na igrah britanske skupnosti narodov in Oceanije in zlato medaljo na pacifiških igrah. Krona njene dosedanje kariere je nedvomno srebrna medalja na svetovnem prvenstvu leta 2017 v Združenih državah Amerike. Pri višini 185 centimetrov in teži več kot 130 kilogramov seveda nastopa v najtežji ženski kategoriji, ki je na nekaterih tekmovanjih nad 90 kilogramov in na drugih, tudi olimpijskih igrah, nad 87 kilogramov. Pri starosti 43 let bo Laurel Hubbard sicer najstarejša tekmovalka v dviganju uteži na olimpijskih igrah.
Da nekdanji moški nastopa na ženskih tekmovanjih ves čas sproža besne odzive sotekmovalk, saj so prepričane, da ima Laurel Hubbard pred njimi iz čisto bioloških vzrokov veliko in nepošteno prednost. Belgijska tekmovalka v dviganju uteži Anna Van Bellinghen je odločitev mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), da lahko transspolne ženske tekmujejo v ženski konkurenci, označila za nepošteno in da je to »slaba šala«.
MOK je sicer odprl vrata olimpijskih iger za transspolne ženske že leta 2015. Pogoj je, da je raven moškega spolnega hormona testosterona pri njih pod deset nanomolov na liter vsaj zadnjih 12 mesecev pred tekmovanjem. Vsem protestnikom zato v novozelandskem olimpijskem komiteju odgovarjajo, da Laurel Hubbard izpolnjuje vse pogoje za nastopanje v ženski konkurenci.
A to mnogih seveda ne bo pomirilo. Še posebno zato, ker tudi številni strokovnjaki pravijo, da imajo transspolne ženske, ki so šle skozi puberteto kot moški, številne nedosegljive prednosti pred drugimi sotekmovalkami. Nasprotno pa zagovorniki transspolnosti pravijo, da se te prednosti med procesom za spremembo spola minimalizirajo.
Tekmovalka se je leta 1978 rodila kot Gavin Hubbard v največjem novozelandskem mestu Aucklandu; njen oče Dick Hubbard je bil v letih od 2004 do 2007 župan tega mesta in je uspešen poslovnež. V mladosti še Gavin je že dvigal uteži in leta 1998 celo postavil novozelandski mladinski rekord. Vendar je Gavin res uspešen postal šele po tem, ko je leta 2012 postal Laurel.
Največje uspehe je Laurel dosegla po letu 2017, ko je osvojila po dve zlati medalji na igrah britanske skupnosti narodov in Oceanije in zlato medaljo na pacifiških igrah. Krona njene dosedanje kariere je nedvomno srebrna medalja na svetovnem prvenstvu leta 2017 v Združenih državah Amerike. Pri višini 185 centimetrov in teži več kot 130 kilogramov seveda nastopa v najtežji ženski kategoriji, ki je na nekaterih tekmovanjih nad 90 kilogramov in na drugih, tudi olimpijskih igrah, nad 87 kilogramov. Pri starosti 43 let bo Laurel Hubbard sicer najstarejša tekmovalka v dviganju uteži na olimpijskih igrah.
Da nekdanji moški nastopa na ženskih tekmovanjih ves čas sproža besne odzive sotekmovalk, saj so prepričane, da ima Laurel Hubbard pred njimi iz čisto bioloških vzrokov veliko in nepošteno prednost. Belgijska tekmovalka v dviganju uteži Anna Van Bellinghen je odločitev mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), da lahko transspolne ženske tekmujejo v ženski konkurenci, označila za nepošteno in da je to »slaba šala«.
MOK je sicer odprl vrata olimpijskih iger za transspolne ženske že leta 2015. Pogoj je, da je raven moškega spolnega hormona testosterona pri njih pod deset nanomolov na liter vsaj zadnjih 12 mesecev pred tekmovanjem. Vsem protestnikom zato v novozelandskem olimpijskem komiteju odgovarjajo, da Laurel Hubbard izpolnjuje vse pogoje za nastopanje v ženski konkurenci.
A to mnogih seveda ne bo pomirilo. Še posebno zato, ker tudi številni strokovnjaki pravijo, da imajo transspolne ženske, ki so šle skozi puberteto kot moški, številne nedosegljive prednosti pred drugimi sotekmovalkami. Nasprotno pa zagovorniki transspolnosti pravijo, da se te prednosti med procesom za spremembo spola minimalizirajo.
