Z novim cesarjem do izpolnitve sanj
S 1. majem bo japonski prestol zasedel 59-letni princ Naruhito, s čimer se bo za deželo tudi uradno začelo novo cesarsko obdobje reiwa oziroma težnja po harmoniji.
Odpri galerijo
Japonski prestolonaslednik Naruhito in njegova soproga Masako FOTO: Reuters
Vladavina vsakega cesarja v zgodovini japonske ima svoj naziv. Sedanje obdobje – heisei ali doseganje miru – se bo izteklo z abdikacijo ostarelega cesarja, 85-letnega Akihita. V pričakovanju njegovega naslednika se poraja tudi vprašanje, ali bo z njim v deželi vzhajajočega sonca zavela svežina.
Princ Naruhito, ki je med drugim ljubitelj glasbe in strasten igralec viole, je sicer že pred časom napovedal, da bo sledil stopinjam svojih staršev in »ostal blizu ljudem«. Kljub temu da se za člana cesarske družine to ne spodobi, pa je občasno že zavijal v politične vode. V preteklosti je imel tudi nekaj spopadov z birokrati, ki skrbijo za red na dvoru, zaradi česar je napovedoval »svež veter v monarhiji«. Ta se menda sooča s številnimi tegobami, med katere spadajo tudi duševne težave Naruhitove soproge Masako, ki ji je menda najbolj škodilo ravno dvorno življenje.
Svojo izvoljenko, ki je odlično obvladala tuje jezike in se je menda po končanem študiju na Harwardu prebila v visoko diplomacijo, je Naruhito spoznal leta 1986, za časa študija na Oxfordu. Dvorjenje se je zavleklo kar nekaj let, tudi zaradi Masakinih dvomov glede življenja v ekstremno konservativni cesarski instituciji. Kljub vsemu je leta 1993 privolila v poroko s princem, menda zaradi njegovega zagotovila, da jo bo »varoval vse svoje življenje«. Svojo obljubo je vsa leta izpolnjeval, tudi po tem, ko se je Masako uradno zaradi »prilagoditvenih motenj«, neuradno pa zaradi depresije kmalu po rojstvu njune hčerke, princese Aiko, povsem umaknila iz javnega življenja. Kakor je princ pojasnjeval na tiskovni konferenci, so jo poskusi, da bi se prilagodila dvornemu življenju, povsem izčrpali.
To je bil verjetno eden od vzrokov, da sta v nasprotju s sedanjim cesarskim parom, ki si je ves čas vneto prizadeval tudi za večjo vključitev invalidov v družbo, njuna naslednika v javnosti veliko manj aktivna. A hočeš nočeš bo moral Naruhito aktivno nastopiti v vlogi, za katero so ga vzgajali vse življenje. Med drugim to pomeni tudi sledenje načelu reiwa ali, kakor pravi japonski premier Šinzo Abe, »upanju, da postane Japonska država, v kateri lahko vsakdo doseže svoje sanje«.
Princ Naruhito, ki je med drugim ljubitelj glasbe in strasten igralec viole, je sicer že pred časom napovedal, da bo sledil stopinjam svojih staršev in »ostal blizu ljudem«. Kljub temu da se za člana cesarske družine to ne spodobi, pa je občasno že zavijal v politične vode. V preteklosti je imel tudi nekaj spopadov z birokrati, ki skrbijo za red na dvoru, zaradi česar je napovedoval »svež veter v monarhiji«. Ta se menda sooča s številnimi tegobami, med katere spadajo tudi duševne težave Naruhitove soproge Masako, ki ji je menda najbolj škodilo ravno dvorno življenje.
Tegobe dvornega življenja
Svojo izvoljenko, ki je odlično obvladala tuje jezike in se je menda po končanem študiju na Harwardu prebila v visoko diplomacijo, je Naruhito spoznal leta 1986, za časa študija na Oxfordu. Dvorjenje se je zavleklo kar nekaj let, tudi zaradi Masakinih dvomov glede življenja v ekstremno konservativni cesarski instituciji. Kljub vsemu je leta 1993 privolila v poroko s princem, menda zaradi njegovega zagotovila, da jo bo »varoval vse svoje življenje«. Svojo obljubo je vsa leta izpolnjeval, tudi po tem, ko se je Masako uradno zaradi »prilagoditvenih motenj«, neuradno pa zaradi depresije kmalu po rojstvu njune hčerke, princese Aiko, povsem umaknila iz javnega življenja. Kakor je princ pojasnjeval na tiskovni konferenci, so jo poskusi, da bi se prilagodila dvornemu življenju, povsem izčrpali.
To je bil verjetno eden od vzrokov, da sta v nasprotju s sedanjim cesarskim parom, ki si je ves čas vneto prizadeval tudi za večjo vključitev invalidov v družbo, njuna naslednika v javnosti veliko manj aktivna. A hočeš nočeš bo moral Naruhito aktivno nastopiti v vlogi, za katero so ga vzgajali vse življenje. Med drugim to pomeni tudi sledenje načelu reiwa ali, kakor pravi japonski premier Šinzo Abe, »upanju, da postane Japonska država, v kateri lahko vsakdo doseže svoje sanje«.
