Ali prepoznate pravi sladoled

Sladoled je brez dvoma najbolj priljubljena poletna sladica. Kljub temu imamo za različne vrste sladoleda različna imena, na primer sorbet in gelato. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije pojasnjujejo, da različne tipe te hladne poletne sladice prepoznamo glede na njene sestavine, ki so navedene po padajočem vrstnem redu glede na njihov delež.

Klasični sladoled je sladica z mlečno osnovo in vsebnostjo sladkorja, smetane ter jajčnih rumenjakov. Pri pripravi tovrstnega sladoleda je potrebno neprestano mešanje, saj le tako sladica postane rahla. Običajno vsebuje približno deset odstotkov mlečne maščobe. 

Sladoled, sorbet, zmrzlina – in vse vmes

Gelato ima, tako kot klasični sladoled, mlečno osnovo, a načeloma ne vsebuje jajc. Med pripravo je vmešanega tudi manj zraka, zato je gelato bolj kremast kot običajni sladoled. Poleg tega je temperatura serviranja pri gelatu okoli deset stopinj, medtem ko je pri sladoledu okoli 18 stopinj Celzija.

Sorbet ima vodno osnovo, ki ji dodamo sadni sok ali kašo ter sladkor, medtem ko gre pri zamrznjenem jogurtu prav za to – jogurt, ki je bil zamrznjen. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kljub temu da ima ta sladica v primerjavi s klasičnim sladoledom manjši odstotek maščobe in navadno tudi sladkorja, opozarjajo, da energijsko vrednost zamrznjenega jogurta povečujejo dodatki, kot so čokoladni bomboni, oreščki, prelivi in podobno.

Uživanje neprimerno shranjenega sladoleda lahko privede tudi do zastrupitve. Če namreč sladoled predolgo pustimo pri temperaturi, ko se začne taliti, s tem ustvarimo idealne pogoje za razvoj škodljivih mikroorganizmov. Zastrupitev s sladoledom je sicer redka, a zelo neprijetna.