Božični evergreen – 65 let pozneje
Potem ko je Mariah Carey postala nesporna kraljica božičnih napevov s svojo megauspešnico All I Want for Christmas Is You in se je že zdelo, da bo na vrhu lestvice ostala na veke vekov, se je letos zgodil božični čudež v prid legendarni pevki rock'n'rolla in countryja Brendi Lee, in to tik pred njenim 79. rojstnim dnem. Ob letošnji 65. obletnici pesmi Rockin' Around the Christmas Tree je posnela videospot, s katerim navdušuje poslušalce po vsej zemeljski obli in je postala najstarejša oseba v zgodovini, ki je osvojila vrh lestvice Billboard Hot 100.
Mariah Carey je poraz prijazno priznala in pred tednom dni, ko se je Rockin' Around the Christmas Tree (Pozibavanje okoli božičnega drevesca) prvič povzpela na vrh lestvice Billboard Hot 100, poslala šopek rož z besedami: »Najdražja gospa Brenda, čestitke za vaš zgodovinski hit številka 1. Želim vam srečen božič. Z ljubeznijo, Mariah«, obdarovanka pa je zahvalo napisala na omrežju X. »Najlepša hvala za vaše lepo sporočilo! Tudi vam želim najsrečnejši božič!«
Ni mislila, da bo najbolj prepoznana po božični pesmi
Čeprav je Rockin' Around the Christmas Tree zadnja štiri leta vztrajala na drugem mestu, se šele po osvojitvi prvega vrstijo intervjuji z njeno izvajalko tudi za največje medije, v njih pa tudi mladi lahko spoznajo nadvse simpatično, nekdaj veliko zvezdnico rock'n'rolla in countryja, ki meri zgolj 145 centimetrov in nosi čevlje številka 34 in ki so jo kot prvo žensko v zgodovini glasbe vpisali tako v Rock & Roll Hall of Fame in Country Music Hall of Fame.
Nad letošnjim uspehom se zdi navdušena – v videospotu, ki ga je posnela s pevkama countryja Trisho Yearwood in Tanyo Tucker, je v resnici slišati njen mladostniški glas –, četudi pravi, da si niti v svojih najbolj divjih sanjah ni mislila, da bo božična pesem postala njena najbolj prepoznavna. Sama bi si želela, da bi se je ljudje spominjali po pesmi I'm Sorry iz leta 1960, to je njena najljubša pesem, je dejala te dni, saj se je takrat prvič naučila tisto, kar je potem počela vse življenje.
Sicer pa je tekstopisec judovskega porekla Johnny Marks, avtor uspešnic, kot sta Rudolph the Red-Nosed Reindeer ali Holly Jolly Christmas, njeno božično pesem napisal samo zanjo. Kot je povedala za New York Times, je bila začudena, kako lahko božično pesem napiše nekdo, ki v božič sploh ne verjame. Marks ji je dejal, da se mu je porodila na dopustu, ko je ležal na plaži in so ga očarala oddaljena drevesa, ki so se zibala v oceanskem vetru.
Zanimive so bile tudi okoliščine snemanja te uspešnice leta 1958, ko je imela komaj 13 let. Kot je pred dnevi dejala za Ameriški javni radio, se spomni, da je njen producent Owen Bradley dal klimatsko napravo na ničlo, ker so jo seveda snemali poleti. »Postavil je božično drevo in prav lepo smo se imeli. Veste, dobre pesmi je enostavno posneti in mislim, da smo to naredili morda na eni vaji in z enim posnetkom.«
Toda tistega božiča ni postala veliki hit, to je bilo šele dve leti pozneje, ko je Leejeva dosegla prvi uspeh z balado I'm Sorry, njena založba Decca Records pa je poskušala izkoristiti priljubljenost in je znova izdala njeno božično pesem, kar se je obrestovalo. Tisto praznično sezono je tako zasedla 14. mesto in se je v tistem desetletju pred prazniki še naprej uvrščala na lestvice. Nov prerod je doživela leta 1990, ko so jo uporabili v filmu Sam doma.
Iz revne družine, ki jo je pomagala preživljati
Želela bi se spomniti, kdaj si je želela postati pevka, a se ne more, ker je bila to že od malega. Člani njene družine so pripovedovali, da je pela skupaj z radiem, odkar je spregovorila, melodijo pa si je zapomnila že, če jo je slišala zgolj enkrat. Nikoli ni hodila k učnim uram petja.
»Prihajala sem iz zelo revne družine, zato sem bila neizmerno vznemirjena, da bom delala, kar sem rada počela, in bila za to še plačana in tako pomagala svoji družini,« je pred dvema tednoma pripovedovala v pogovoru za country radijsko oddajo Bobby Bones Show. To je bilo pomembno predvsem po tem, ko je njen oče, gradbeni delavec, umrl. Pri njenih osmih letih mu je padel klavir na glavo in mama je ostala sama s tremi otroki.
Mala Brenda Mae Tarpley z glasom mladenke je tako na nastope potovala z odraslimi in spala na polici pod zadnjim oknom avtomobila, rada pove, kako je bilo v tistih časih. Kako je preživela to sobivanje z odraslimi, ki so na veliko pili in kadili? »Za otroka je bilo težko potovati z avtom, a so me varovali,« je odgovorila. Eden njenih varuhov je bil poleg mame njen dolgoletni menedžer Dub Allbritten, ki je dopuščal, da se je še naprej izobraževala na srednji šoli v Nashvillu.
Tudi v nasprotju z mnogimi, ki so uspeli v otroških letih in so zaradi tega imeli mnoge težave, se zanjo zdi, da je živela izpolnjujoče. »Mislim, da je bila najboljša stvar, da mi nihče nikoli ni rekel, da sem slavna. Všeč mi je bilo, kar sem počela, in rada sem pela. Všeč mi je bila celotna glasbena industrija in samo želela sem si biti del nje. Ni mi bilo treba biti številka ena, da bi bila srečna. In mislim, da si uspešen, ko dosežeš to točko v življenju, karkoli že počneš,« je prepričana.
Nikoli ni imela glasu majhne deklice. S šolskih tekmovanj se je povzpela do radijskih nastopov, potem do nastopov na lokalni televizijski postaji. Nacionalni preboj ji je uspel pri 11 letih, ko je zapela danes znamenito Jambalayo na priljubljeni televizijski oddaji v 50. letih Ozark Jubilee z gosti country sloga in kmalu je sledila snemalna pogodba z založbo Decca Records.
V Vegasu je nastopila pri 12 letih, to so bila 50. leta, ko je bil Vegas vznemirljiv in ni bil pokvarjen, se spominja, to so bili časi, ko so bili zvezde Wayne Newton in številni kvarteti, zdelo se je, da je to kraj, kjer si takrat moral biti. Prav tako je že pri 12 letih, leta 1957, prvič srečala Elvisa Presleyja. »Nikoli me nihče ni prevzel, pa sem srečevala največje zvezdnike,« je dejala pred dnevi za New York Times.
»Ampak ko sem srečala Elvisa, sem ostala brez besed.« Mnogi ne vedo, da je eno najbolj prepoznavnih pesmi, ki jih je kdaj pel, Always on My Mind, prvotno pela Brenda Lee, je pa res, da jo je Presley naredil za veliko uspešnico. Pozneje sta jo obudila Willie Nelson in Boy George. Prav tako je bila originalno njena The Crying Game, mnogo bolj znana v izvedbi Boya Georgea.
Nastopala od svojega šestega leta
Kot navajajo pri Rock'n'Roll Hall of Fame, je Brenda Lee pri šestih letih pela na radiu Atlanta, pri osmih letih je s petjem že preživljala svojo družino. Pri enajstih je postala televizijska zvezdnica, pri dvanajstih najmlajša zvezdnica v zgodovini Las Vegasa, dve leti pozneje je nastopala po Evropi in postala senzacija v Latinski Ameriki. Pri petnajstih letih je postala ena najbolj zaželenih vokalistk v ZDA, pri enaindvajsetih letih najbolje prodajana pevka na svetu. V 60. letih je bila na lestvicah najbolj uspešna izvajalka takoj za Elvisom Presleyjem in Beatli. Preden je dopolnila trideset let, je bila milijonarka. Bila je pionirka in je definirala ženski slog rockabilly, s tem, ko je snemala v sedmih jezikih in nastopala na petih kontinentih, je postala prava globalna zvezdnica. Samo Janet Jackson, Madonna, Mariah Carey in Whitney Houston so nanizale več zaporednih uspešnic med najboljših deset. Od leta 1973 je ustvarjala uspešnice country glasbe, leta 2020 pa se je pevsko upokojila.
Prodala je sto milijonov plošč in leta 2009 dobila grammyja za življenjsko delo. Letos jo je revija Rolling Stone uvrstila na 161. mesto na lestvici 200 največjih pevcev vseh časov. Z možem Ronniejem Shackettom, s katerim sta poročena že šest desetletij, imata hčerki, tri vnuke in enega pravnuka.
Od Beatlov najbliže z Johnom
Nastopala je s številnimi zvezdniki svojega časa, od Little Richieja, Chubbyja Checkerja, Dusty Springfield do Patsy Cline, s katero sta bili prijateljici, kljub temu da je bilo med njima dobro desetletje starostne razlike. Veliko jo je naučila v dobrem smislu, kako se obnašati z ljudmi in podobno, ji priznava. Ko je Patsy mlada umrla v letalski nesreči, se ji je zlomilo srce.
»Rada sem jo imela zaradi njene dobrote, prijaznosti, bila je deležna mnogo psihičnih zlorab, a je šla skozi to in o tem nikomur ni govorila,« pravi. Še vedno si je blizu z njenimi otroki. Leta 1962, na vrhuncu Brendine priljubljenosti, so na turneji v Hamburgu pred njo nastopili Beatli, s katerimi so gojili obojestransko občudovanje. Sama si je bila najbolj blizu z Johnom Lennonom, ki je leta pozneje v intervjuju za revijo Rolling Stone izjavil, da ima Leejeva »od vseh najboljši rock'n'roll glas«.
Po njeni uspešnici Dynamite, tako zaradi njene eksplozivnosti in telesne velikosti, kakršne sicer ni imel nihče v njeni družini, vsi so bili običajno visoki, se je je prijel vzdevek Little Miss Dynamite, o čemer pravi, da je bila vesela, da je imela ime, ki si ga bodo ljudje zapomnili. Ko je nastopala po svetu, je pogosto pela v njihovih jezikih, v francoščini, španščini, celo japonščini. Na Japonskem je gostovala 31-krat, tam je imela celo klub svojih oboževalcev. Njen trenutni najbolj svež videospot z božično uspešnico iz leta 1958 je na youtubu nanizal že devet milijonov ogledov, in kot je dejala, se ji zdi, da zdaj služi več kot takrat, ko je pela.
