Do zdaj le tri globe za gobe

Z gobami bogata jesen se je statistično odrazila tako v količini objav na družbenih omrežjih kot v številu zastrupitev – samo septembra in oktobra so jih v ljubljanskem kliničnem centru obravnavali več kot sto –, ne pa tudi v številu ugotovljenih kršitev. Gozdarska inšpekcija je letos izrekla le tri globe in dve opozorili zaradi preseganja dovoljene količine nabranih gob, vse na Gorenjskem.

Kot opozarja Stanislav Kaiser, strokovnjak za določanje gliv iz Gobarskega mikološkega društva Ljubljana, to jesen nismo priča le množičnemu nabiranju, ampak vandalskemu uničevanju. »Ljudje nabirajo gobe, ki so tako mlade, da sploh še ne odvržejo trosov. Na primer jurčke, ki so veliki le centimeter ali dva, kar je povsem nedopustno. Poleg tega množica gobarjev že s samo hojo uničuje micelij, ki je večinoma v zgornjih plasteh zemlje,« je opozoril.

O majhnem številu glob, ki so jih izrekli gozdarski inšpektorji, je dejal, da je pri nabiranju gozdnih sadežev podobno kot pri vseh drugih zadevah: »Kjer ni nadzora, tam je stihija. Tukaj mora zakonodajalec resno premisliti, ali bo samo postavil zakon ali bo tudi zagotovil vse potrebno za njegovo izvajanje.«

Dva kilograma na osebo

Nabiranje gozdnih sadežev je sicer omejeno na dva kilograma na posameznika na dan; kdor to količino preseže, mu grozi globa v višini od 200 evrov do 400 evrov. Področje ureja tudi uredba o varstvu samoniklih gliv, ki prav tako navaja omenjeno omejitev, ter določa, mora imeti nabrana goba razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto. Nabirati jih je treba tako, da se ne poškodujeta rastišče ali podgobje, ter očistiti že na rastišču, dovoljeno jih je prenašati le v trdni in zračni embalaži. Za kršitve določb te uredbe je zagrožena kazen 208,65 evra, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. Še precej strožje so globe po uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah: od 250 do 2500 evrov lahko plača posameznik, ki brez dovoljenja utrga, uniči ali poškoduje podgobje ali gobe zavarovanih vrst gliv.

Poznavanje precej skromno

Gobarska sezona od septembra naprej je res izjemna, je ocenil tudi Kaiser, če upoštevamo vse leto, pa je bila povprečna, saj je suša v poletnih mesecih naredila svoje. Prav vroče poletje je sicer, kot je dodal, pogoj za izjemno rast gobanov po tem, ko se začne jesensko deževje. »Če je poletje deževno, pa je gobanov manj in več lisičk.«

Z gobami obilna jesen, ki je v gozdove pritegnila tudi občasne gobarje in popolne začetnike, je posledice pokazala v številu zastrupitev. Samo v septembru in oktobru so jih v centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana obravnavali 105, kot so sporočili ta teden. Od tega so, denimo, trije zaužili zeleno mušnico, sedem dežničke, pet pa rdečo ali panterjevo mušnico. Večina zastrupitev se kaže s slabostjo, bruhanjem ter bolečinami v trebuhu, ki se običajno pojavijo nekaj ur po zaužitju gob.

Število zastrupitev po Kaiserjevem mnenju niti ni presenečenje glede na veliko število nabiralcev. Poznavanje gob je namreč, kot ugotavljajo tudi na društvu ob različnih razstavah, razmeroma skromno. K sreči pa, je sklenil sogovornik, večina tistih, ki morda pozna le tri vrste, ponavadi nabira samo te.