Dunajski živalski vrt ima dve novi orjaški pandi

Konec aprila letos sta iz Kitajske na Dunaj s transportnim letalom prispeli dve orjaški pandi. Štiri tedne pozneje so njihov prihod praznovali na posebni slovesnosti v živalskem vrtu Schönbrunn. Hkrati so v tem vrtu odprli tudi na novo urejen nastanitveni objekt za pande, in sicer v navzočnosti predsednika Republike Avstrije Alexandra van der Bellena, avstrijskega zveznega kanclerja Christiana Stockerja ter Li Hongzhonga, podpredsednika Nacionalnega ljudskega kongresa Ljudske republike Kitajske. To je bil še en primer tako imenovane kitajske »diplomacije pand«.

Oddaja za milijon na leto

Orjaški oziroma veliki panda (znanstveno ime Ailuropoda melanoleuca) je ena najbolj priljubljenih živali na svetu in ena največjih zanimivosti za obiskovalce živalskih vrtov. Leta 2014, v zadnjem poskusu celovitega popisa orjaških pand (v divjini živijo le na Kitajskem), so jih našteli 1864. To število ni veliko, vendar je precej višje od 1100, kolikor jih je populacija štela v 80. letih 20. stoletja.

Samica Lan Yun (Ljubka orhideja) se v novem domu dobro počuti. FOTO: Daniel Zupanc

Živalski vrtovi po vsem svetu prav tako pomagajo pri prizadevanjih za ohranitev velikih pand. Na začetku tega desetletja je imela Kitajska pogodbe s 25 živalskimi vrtovi v 20 državah. Od leta 2007 država pand ne podarja več, ampak jih oddaja v najem, domnevno za milijon dolarjev na leto. Če pande v živalskem vrtu skotijo ​​potomce, so tudi ti mladiči last Kitajske in jih po dopolnjenem drugem letu starosti morajo vrniti na Kitajsko, kjer obstaja poseben naravni park, kjer zanje še naprej skrbijo.

Imajo črno-belo dlako, okoli oči rjave barve imajo na sicer beli glavi črne okrogle lise, ki omogočajo zaščito pred sončnimi žarki. Kratek rep uporabljajo kot blazino za sedenje, medtem ko počasi žvečijo bambus, svojo glavno hrano. Trup je masiven in imajo relativno kratke noge. Na tacah imajo »psevdo palec«, to je povečano karpalno kost, ki se ne premika neodvisno od prstov. Tako lahko med prehranjevanjem držijo bambus. Kremplje na tacah uporabljajo za plezanje in kot orožje.

Pande so prebivalci živalskega vrta Schönbrunn od leta 2003. Prvi par, ki so ga iz Kitajske pripeljali na Dunaj, sta bili samici Yang Yang (Sijaj sonca) in Long Hui (Zmajevo znamenje). Umrl je decembra leta 2016, star dobrih 16 let. Nato so na Dunaj pripeljali samca z imenom Yuan Yuan.

Avgusta se rodi
nova generacija

Prvi panda, rojen na Dunaju, je bil Fu Long (Srečni zmaj), ki se je rodil avgusta leta 2007. To je bil prvi naravno spočeti panda v Evropi. Novinarji so oblegali Schönbrunn, slike malega Fu Longa so bile objavljane po vsem svetu. V skladu s pogodbo so Fu Longa leta 2009 vrnili na Kitajsko v center za pande Bifengxia v provinci Sečuan. Pravijo, da so ga leta 2021 preselili v Chengdu.

Na Dunaju se je 23. avgusta leta 2010 rodil še en panda Fu Hu (Veseli tiger). Tako kot njegovega brata Fu Longa so ga po dveh letih vrnil na Kitajsko in zdaj živi v parku za divje živali v Nanjingu. Fu Bao (Srečni leopard) je tretji panda, rojen na Dunaju avgusta leta 2013. Od leta 2015 je tudi Fu Bao na Kitajskem, prav tako v parku v Nanjingu. Na začetku avgusta 2016 sta se na Dunaju rodila dvojčka: samička Fu Feng (Srečni feniks) in samček Fu Ban (Srečni spremljevalec). Mama Yang Yang je sama skrbela zanju. Prvič se je zgodilo, da sta novorojena dvojčka orjaškega pande preživela in odraščala v živalskem vrtu brez človeške pomoči, le z materino oskrbo. Zdaj sta na Kitajskem v že omenjenem parku v Nanjingu.

Samica Lan Yun FOTO: CCRCGP

Dve odrasli živali, ki so ju to pomlad pripeljali na Dunaj iz Kitajske, sta samica Lan Yun (Ljubka orhideja) in samec He Feng (Pridih lotosa). Stephan Hering Hagenbeck, direktor živalskega vrta Schönbrunn, poudarja, da so pande ogrožena vrsta in da v naravi živijo v gorskih gozdovih jugozahodne Kitajske. Dunajski živalski vrt podpira njihovo zaščito ne le finančno, ampak tudi strokovno. Upanje za to živalsko vrsto je ustanovitev naravnih rezervatov, za katere se zaposlene redno izobražujejo na seminarjih na Dunaju. Dunajski živalski vrt v sodelovanju z drugimi ustanovami izvaja tudi znanstvene študije s ciljem, da lažje zaščiti pande in njihovo življenje v naravnem okolju.

Visoki sprejem za nova prebivalca dunajskega živalskega vrta. Kitajska veleposlanica v Avstriji Qi Mei, avstrijski kancler Christian Stocker, avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, podpredsednik Nacionalnega ljudskega kongresa Ljudske republike Kitajske in direktor dunajskega živalskega vrta Stephan Hering Hagenbeck. FOTO:  Lisa Leutner/Reuters

Osemdeset odstotkov časa

Živalski vrt Schönbrunn je že več let druga najbolj obiskana znamenitost v Avstriji, za katero se plačuje vstopnina (prvi na tej lestvici je dvorec Schönbrunn). Večina od več kot dveh milijonov obiskovalcev vrta obišče pande. Njihov novi ograjeni prostor, v katerem so nekoč živeli sloni, ima zdaj 135 kvadratnih metrov notranjega prostora in 1015 kvadratnih metrov zunanjega prostora. Dunajska hiša pand ima tudi klimatsko napravo in napravo, ki razpršuje megleno vlago. Kdor jih pride pogledat, potrebuje bodisi srečo bodisi potrpljenje, saj 80 odstotkov časa počivajo, pogosto v kakšnem skritem kotu – ali pa počasi jedo bambus.