Isti tujci
Si predstavljamo, kakšne spremembe nas bodo doletele po tem megaresetiranju sveta?
Odpri galerijo
Rodili se bomo drugačni. FOTO: Anthony Wallace Afp
Ko gledam, kaj vse govorijo in delajo ljudje v osami, se spomnim na primere popolne spremembe ljudi. Sošolec se je v osnovni šoli grdo ponesrečil. Vendar se je uspešno pozdravil in tako izostril svoje sposobnosti, da je postal čudežni deček in superodličnjak.
Vse naše počitnice na jadrnici so bile mačji kašelj v primerjavi s tistimi, ko nas je presenetil neverin v zalivu Stari Trogir. Za las je manjkalo, da nas ni vrglo na čeri. Tik ob skalah smo bíli boj z razbesnjenim morjem. In preživeli.
Na misel mi več ne pride, da bi podcenjeval morje. Kot tudi hujše bolezni ne, ki sem jo nekako zvozil pred petimi leti. Na trenutke sem se negotovo spraševal, ali bo telo preneslo obstreljevanja. Ampak tisti hip, ko grmi in strele tolčejo blizu, deluješ po drugih principih, v drugem agregatnem stanju in zunaj sebe. Ko se vrneš v pristan, si drug človek. Kot resetiran računalnik.
Si predstavljamo, kakšne spremembe nas bodo doletele po tem megaresetiranju sveta? Mislite, da bomo isti, z istim srcem, istim pogledom na svet in istimi izpadi na medmrežju? Z isto lakomnostjo, z neusmiljenim prerivanjem, s podzavestno agresijo do drugih, samo zato, da bi zlezli na svoj namišljeni vrh? Se bodo še zmeraj delili na naše in tiste, ki niso iz »moje« vasi?
Bomo še zmeraj prepričani, da so vsega krivi ljudje iz Wuhana, ki da živijo v jami in žrejo surove netopirje?
Ali pa da viruse prinašajo tehnologija 5G, vetrne elektrarne, letala, ki da nas škropijo s kemijo, farmacija, ki izdeluje cepiva, da bi nas morila ...? Bomo verjeli strokovnjaku, ki je dal življenje za znanje, ali lepaku na medmrežju, na katerem nekdo oznanja, da je z eno obsevano zeljnato glavo nahranil poln avtobus ljudi? Milijarda neumnosti in laži beži skozi medmrežje. Mef je dejal: »Več ko je besed, bolj je jasno, da kvantiteta nikakor ne prinaša kvalitete istih besed.«
Mi pa nezavedno postajamo drugi, sami sebi tujci.
Vse naše počitnice na jadrnici so bile mačji kašelj v primerjavi s tistimi, ko nas je presenetil neverin v zalivu Stari Trogir. Za las je manjkalo, da nas ni vrglo na čeri. Tik ob skalah smo bíli boj z razbesnjenim morjem. In preživeli.
Na misel mi več ne pride, da bi podcenjeval morje. Kot tudi hujše bolezni ne, ki sem jo nekako zvozil pred petimi leti. Na trenutke sem se negotovo spraševal, ali bo telo preneslo obstreljevanja. Ampak tisti hip, ko grmi in strele tolčejo blizu, deluješ po drugih principih, v drugem agregatnem stanju in zunaj sebe. Ko se vrneš v pristan, si drug človek. Kot resetiran računalnik.
Si predstavljamo, kakšne spremembe nas bodo doletele po tem megaresetiranju sveta? Mislite, da bomo isti, z istim srcem, istim pogledom na svet in istimi izpadi na medmrežju? Z isto lakomnostjo, z neusmiljenim prerivanjem, s podzavestno agresijo do drugih, samo zato, da bi zlezli na svoj namišljeni vrh? Se bodo še zmeraj delili na naše in tiste, ki niso iz »moje« vasi?
Bomo še zmeraj prepričani, da so vsega krivi ljudje iz Wuhana, ki da živijo v jami in žrejo surove netopirje?
Ali pa da viruse prinašajo tehnologija 5G, vetrne elektrarne, letala, ki da nas škropijo s kemijo, farmacija, ki izdeluje cepiva, da bi nas morila ...? Bomo verjeli strokovnjaku, ki je dal življenje za znanje, ali lepaku na medmrežju, na katerem nekdo oznanja, da je z eno obsevano zeljnato glavo nahranil poln avtobus ljudi? Milijarda neumnosti in laži beži skozi medmrežje. Mef je dejal: »Več ko je besed, bolj je jasno, da kvantiteta nikakor ne prinaša kvalitete istih besed.«
Mi pa nezavedno postajamo drugi, sami sebi tujci.
