Kdor želi biti solidaren, naj daruje izkušenim organizacijam
Slovenija je ob poplavah stopila skupaj, v dobrodelne namene je bilo namenjenega veliko denarja posameznikov, podjetij in ustanov. Tudi zaradi zadnjega zapleta v mengeškem gasilskem društvu se porajajo vprašanja, kako so bila sredstva razdeljena in kje se je o tem mogoče prepričati.
Mimo tega, da je vlada po 5 milijonov nakazala Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas (ter še po 500.000 za prizadete v neurjih), so tudi prebivalci za prizadete sodržavljane največ denarja donirali tema humanitarnima organizacijama. Karitas je zbrala okoli 7,75 milijona evrov prispevkov posameznikov, podjetij in ustanov, največ, več kot 4,2 milijona, od posameznikov, v mreži evropskih karitas se je nabralo 1,4 milijona evrov sredstev, ki so odobrena in jih bodo prejeli in izvedli v projektih v prihodnjih mesecih in letu, saj najtežje stiske ljudi še pričakujejo.
To je rekorden obseg donacij, je potrdila Mojca Kepic s Slovenske karitas, a prizadetih je bilo tudi rekordno število gospodinjstev. »Na podlagi prošenj 4064 gospodinjstev iz škofijskih karitas, predvsem iz savinjske regije, ljubljanske in gorenjske ter koroške in podravske regije, smo jim od avgusta do sredine tega meseca razdelili 6 milijonov v obliki nakazila na transakcijski račun, vrednostnih bonov, hrane, gospodinjskih pripomočkov.«
O višini zbranih in razdeljenih sredstev ažurno poročajo na tiskovnih konferencah, v sporočilih za javnost, na spletni strani in družbenih omrežjih. Med podatki je zaslediti za okoli 52.000 evrov posrednih stroškov, skoraj 23.000 evrov, denimo, so porabili za psihosocialno pomoč, pri čemer so zajeti stroški dela in prevoza 12 strokovnjakov, ki so obiskali 357 gospodinjstev. Ljudje zaradi hujših duševnih stisk potrebujejo daljšo in bolj strokovno obravnavo.
Tudi pri Rdečem križu podatke objavljajo v sporočilih za javnost in jih pošiljajo različnim javnostim, objavljajo jih na svoji spletni strani in družbenih omrežjih, v poročilih skladno s pogodbami o porabi obveščajo tudi vse večje donatorje, ob zaključku zbiranja sredstev bodo celotno poročilo objavili na spletni strani, poudarja Matic Slapšak, predstavnik za odnose z javnostmi.
»Doslej smo prejeli 3,6 milijona evrov donacij poslovnih in fizičnih oseb, od tega smo 1,5 milijona najbolj prizadetim prek območnih združenj razdelili v obliki vrednostnih kartic treh živilskih trgovcev in tehnične trgovine, konec oktobra smo začeli z izplačilom 1,4 milijona evrov sredstev najbolj prizadetim in ranljivim, in sicer na območnih združenjih, ki so bila med neurji oziroma poplavami najbolj prizadeta, dostavili in razdelili so za več kot 400.000 evrov materialne pomoči,« je povedal.
Z donatorskimi sredstvi so, denimo, skoraj sto otrokom omogočili brezplačno enotedensko letovanje na Debelem rtiču, tudi s strokovno psihološko pomočjo, konec tega meseca in v začetku naslednjega pa še brezplačno letovanje dvesto starostnikom iz prizadetih krajev, med drugim naštevajo.
Dobrodelni Slovenci
Vsak deseti državljan Slovenije je v prostem času pripravljen delovati dobrodelno, je pokazala raziskava Mediane TGI iz druge polovice lanskega in prve polovice letošnjega leta. »S stališčem 'V prostem času sem pripravljen delovati dobrodelno' se je na petstopenjski lestvici povsem strinjalo 10,5 odstotka prebivalcev, kar 52 odstotkov pa se jih je s tem na splošno strinjalo,« je povedala ustanoviteljica Mediane Janja Marolt Meden.
Zasebne donacije zasebnim prejemnikom
Ni natanko znano, koliko se je v državi zbralo za prizadete v poplavah (tako kot se ni vedelo ob kakšni drugi naravni nesreči), a na podlagi podatkov o sredstvih, ki so jih zbrale največje humanitarne organizacije, poleg omenjenih še Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Moste - Polje, rotary klubi in Adra Slovenija, jih je bilo za 15 milijonov evrov, povzema Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS). Vse drugo so zgolj špekulativne ocene, saj krovnega pregleda nad sredstvi, zbranimi v dobrodelne namene, v državi ni.
»To je pravzaprav podobno kot pri darilih: gre za zasebne donacije zasebnim prejemnikom, nad čimer država ne izvaja nadzora, saj ne gre za porabo javnih sredstev. Država pa s kontrolnimi pregledi pri humanitarnih organizacijah preverja, ali so bila sredstva zares namensko porabljena, se pravi, v humanitarne oziroma dobrodelne namene,« poudarja sogovornik. Morajo pa humanitarne organizacije v začetku leta finančni upravi poročati o seznamih izplačil – z imenom in priimkom ter davčno številko prejemnikov in zneski donacij.
Da sta največ sredstev zbrali največji organizaciji, Forbicija ne preseneča. To sta najbolj prepoznavni humanitarni organizaciji, edini, ki sta lokalno prisotni z razvejeno mrežo na terenu, zaradi česar je možnost zlorab najmanjša. Prav tako imata edini dolgoletne izkušnje z razdeljevanjem tako množične pomoči, zato so jim ob milijonih transakcij in pomoči številnim posameznikom znani že vse možne situacije in morebitni zapleti. O posameznih akcijah ob večjih nesrečah, posebnih dobrodelnih koncertih pripravljata posebna poročila.
»Najbolje imajo vodene evidence, transparentnost je bolje urejena v organizacijah, kjer za to skrbi skupina zaposlenih, kot v tistih, v katerih je za to pristojen en človek ali celo zunanji računovodja. V takšnih organizacijah se držijo načela pravičnosti in solidarnosti, se pravi, da vsem prizadetim, ne glede na to, koliko so izgubili, razdelijo enako. Spletna omrežja hitro ustvarijo junake, a podobno žalostnih zgodb je veliko, toda ti ljudje so, prav zato, ker niso izpostavljeni, prikrajšani za pomoč,« opominja.
Dodaja, da kdor želi biti zares solidaren, naj daruje uveljavljenim organizacijam. Humanitarne organizacije so obvezane, da o svojem delovanju poročajo v letnih poročilih, in imajo vzpostavljen strog notranji nadzor. Kot še poudarja sogovornik, slabo luč nanje običajno mečejo tiste, ki so si ta naziv nadele same, statusa te vrste pa niso imele.
Na posebnem državnem računu 2,3 milijona
Tudi na posebnem računu državnega proračuna (namen: odprava posledic poplav) se je do minule nedelje nabralo skoraj 2,28 milijona evrov donacij (med epidemijo covida-19, denimo, 588.000 evrov). V začetku, ko so bile donacije pogostejše, so podatke osveževali dnevno, zdaj jih tedensko. Za kateri ukrep natanko bo porabljena določena donacija, ni mogoče opredeliti, poudarjajo na vladnem uradu za komuniciranje, saj se bodo iz več virov financirali različni intervencijski stroški in obnova po poplavah.
Nekateri ukrepi so že določeni v noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, nekateri bodo v zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je v sklepni fazi priprave, za nekatere ukrepe, kot je sanacija javne infrastrukture, pa posebne pravne podlage niso potrebne. Kar 80 odstotkov škode je nastalo na javni infrastrukturi, še dodajajo.
Podatke o prejemnikih nekaterih ukrepov objavljajo na vladni spletni strani (pod naslovom Ukrepi države za pomoč po poplavah) in jih prav tako osvežujejo tedensko. Za namensko in transparentno porabo sredstev državnega proračuna so odgovorna ministrstva, ki s prejemniki sredstev sklepajo dogovore o financiranju projektov in ukrepov, jim sredstva izplačujejo in preverjajo namenskost porabe – s tem da morajo prejemniki predložiti vsa dokazila o upravičeni porabi sredstev.
»Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih bo spremljala tudi izvajanje projektov in ukrepov, saj ji bodo resorno pristojna ministrstva poročala zase in za sredstva, dodeljena občinam. Vsake pol leta ji bodo morala poročati o vseh podatkih, vključno s primerjavo dejanske porabe sredstev z načrtovanimi sredstvi,« še pojasnjujejo. Skladno z veljavnimi predpisi pa nadzor nad porabo sredstev državnega proračuna izvajajo še urad za nadzor proračuna, računsko sodišče in državni zbor, ki ima za ta namen ustanovljeno komisijo za nadzor javnih financ.
Za prejemnike finančne pomoči pa je ključno, da pomoč prejmejo od organizacije s statusom humanitarne organizacije, tako je pomoč oproščena plačila dohodnine. Tudi na vladni spletni strani je objavljen seznam tistih, ki delujejo na nacionalni ravni in so na voljo najširšemu krogu tako darovalcev kot pomoči potrebnih, so pa seznam dopolnjevali in nanj dodali organizacije, ki so se obrnile nanje, ker so ocenile, da bi jim objava na vladni strani pomagala pri zbiranju sredstev.
Truhoma, platforma transparentnosti
Ana Lukner Roljič, ustanoviteljica Anine zvezdice, je pred dvema letoma ob predstavitvi platforme Truhoma, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov, napovedala, da bo ta spremenila transparentnost v dobrodelnosti. Na Truhomi lahko zbiralno akcijo za nekoga zaženejo tudi posamezniki, uporabniki pa lahko vidijo natančno uro donacije, ime donatorja, če se je želel razkriti, za kaj je bil denar namenjen. Pa tudi, ali je izbrano v postopku plačila, ali je že plačano in kdaj je bilo dostavljeno upravičencu. »V nasprotju z drugimi dobrodelnimi organizacijami pri našem delovanju ne nastajajo stroški. Optimiziramo celoten proces doniranja, to zagotavljamo z uporabo najnovejših tehnologij. Doslej sva celoten razvoj platforme krila z možem poleg nekaj posameznikov, hkrati pa imamo veliko partnerskih podjetij, ki z nami sodelujejo pro bono,« poudarja Ana Lukner Roljič.
Za poplavljence so doslej zbrali 64.570 evrov, razdelili pa so jih le 9 odstotkov. Kako to? »Ob takšnih dogodkih se ljudje hitro odzovejo, dobrodelne organizacije pa hitro zbirajo in razdeljujejo stvari, toda marsikdo marsičesa ne potrebuje. Zelo pomembno je, da je pomoč namenska in trajna, zato sproti čakamo, da nam ljudje sporočijo, kaj zares potrebujejo ali si želijo,« odgovarja sogovornica.
Iz sledljivosti pri zbranih sredstev za poplavljene je mogoče videti, da so med drugim za nakup ploščic namenili 1770 evrov, za zamrzovalnik 255, za sedežno garnituro 3700 evrov. Kako se odločajo, kaj bodo kupili oziroma za koliko denarja? Sogovornica odgovarja, da so ljudje v teh poplavah utrpeli ne samo velikansko materialno škodo, številni so psihično zlomljeni, zato jim želijo omogočiti nakup tistega, kar si želijo, da bi jim bilo vsaj malo v uteho. Trenutno so v procesu nakupa več postelj za družino in otroke, omar različnih dimenzij, predalnikov, veliko povpraševanje je po pralnih strojih.
Prek platforme Truhoma zbira in razdeljuje sredstva že 28 človekoljubnih organizacij, med njimi Zveza paraplegikov Slovenije, društvo Stigma, centri za socialno delo, Kralji ulice, in sedem iz tujine (ZDA, Ukrajine in Češke, med drugim največja ameriška banka hrane Second Harvest).
