Na predvečer praznika dela bodo marsikje po Sloveniji znova zagoreli kresovi. Tradicija je globoko zasidrana v slovenski kulturni dediščini. Izvira še iz časa poganstva, ko je ogenj predstavljal povezavo s soncem in življenjem. Kresove so naši predniki prižigali, da bi pomagali soncu in spodbudili prihod poletja, konec 19. stoletja pa je ogenj postal tudi simbol boja za delavske pravice.

Kresovanje je povezano z dogajanjem v naravi in tem, kako so to razumeli naši predniki, pojasnjuje etnolog Janez Bogataj. »Tako kot so želeli soncu pomagati jeseni, ko je začelo počasi ugašati, da bi dlje svetilo, so mu želeli pomagati spomladi, da bi bolj zasvetilo.« Ogenj so kurili tudi na šentjanževo oziroma ob poletnem sončnem obratu, ko se dan začne krajšati, na kar se navezuje ljudski pregovor Ob kresi se dan obesi.

Kresovanje je po Bogatajevih besedah prav tako zelo povezano z delovanjem fantovskih skupnosti. »Dečki, godni za prestop v fantovsko družbo, so kurili ogenj in postavljali mlaje in se nato merili v preskakovanju ognja in plezanjem na mlaj,« je na del izročila spomnil etnolog. »Te navade se danes prenašajo naprej, a vedno bolj le lupina in ne tudi globina, vse bolj se izgubljajo dejanski pomen in korenine tega običaja.«

Opozarjanje na pravice delavcev

Prižiganje ognja na predvečer praznika dela pa korenini v boju za delavske pravice od druge polovice 19. stoletja. Nosilci obredja so se pri tem po Bogatajevih besedah oprli na običaj postavljanja mlajev na florjanovo (sv. Florjan, ki goduje 4. maja, je zavetnik pred ognjem in povodnjo). »Praznovali so tako, da so se na predvečer prvega maja zbrali na določenem mestu, prižgali ogenj in s tem vizualnim učinkom opozarjali delodajalce, da še niso dosegli svojih pravic. Podobno je pravzaprav še danes.«

Delavci z ognjem opozarjajo delodajalce, da še niso dosegli svojih pravic. FOTO: Aleš Černivec

V preteklosti je imel ta praznik, ugotavlja Bogataj, več elementov: organizirali so shod, na katerega so se odpravili bodisi peš bodisi s kolesi, ki so jih okrasili s papirnatim ali svežim cvetjem, pripravili so kulturni program s kakšno gledališko predstavo, sledil je politični govor s poudarkom na delavskih pravicah in na koncu kurjenje ognja. Ta navada se seveda spreminja, tudi sam delavski praznik, čeprav je še vedno pomemben, prav tako opozorila na delavske pravice. Je pa dejstvo, še ugotavlja sogovornik, da se kresovanja vse bolj spreminjajo v vaške veselice, mlaj pa že lep čas ni več le znamenje praznovanja prvega maja, temveč vse bolj vsakršnih obletnic, kot je zadnja leta mogoče videti tako rekoč na vsakem vogalu.

A nazaj k prvemu maju. Mednarodni praznik dela se je uveljavil zaradi haymarketskega protesta, med katerim je 4. maja 1886 umrlo 11 protestnikov in sedem policistov. Delavci v Chicagu so pred tem zahtevali skrajšanje delovnika na osem ur, za rok pa določili prvi maj. Ker delodajalci niso upoštevali njihovih zahtev, so organizirali protest na trgu Haymarket, po celotnih ZDA pa se je več kot 350.000 delavcev pridružilo splošni stavki. Shodi so med drugim pripomogli k uveljavitvi osemurnega delovnika, ki je obveljal s prvim majem 1890, tako je nastal tudi mednarodni praznik dela.

Nekateri delavci na Slovenskem so ga praznovali kot dela prost dan že pred letom 1900. Po koncu prve svetovne vojne je dobil dodaten zagon, v Jugoslaviji je leta 1945 prvi maj postal državni praznik in dela prost dan, od leta 1955 pa sta bila prosta dva dneva. Tako od osamosvojitve velja tudi v Sloveniji.

Osrednje praznovanje na Rožniku

Letos prvi maj praznujemo na četrtek, kresovanja povsod po državi bodo tako danes, na zadnji dan v aprilu. Marsikje ga bodo pospremili tudi prvomajska budnica, mlaji, nageljni, nagovori in glasbene prireditve. Pri zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) bodo letos praznik dela praznovali v duhu solidarnosti, sočutnosti, povezanosti, razumevanja in spoštovanja, so zapisali na uradni spletni strani.

Tradicionalno kresovanje na Rožniku bo potekalo od 19. ure. Spregovorili bodo predstavniki sindikalnih gibanj: Andrej Zorko z ZSSS, Martina Vuk iz konfederacije sindikatov javnega sektorja, Vladimir Lazić, predsednik sindikatov v zdravstvu Pergam, ob 22. uri pa bo zagorel kres. Na Rožniku bodo nastopili glasbena skupina Road Crew ter Pero Lovšin s Španskimi borci.

S tradicionalnim kresovanjem bodo praznik dela pozdravili tudi v Novi Gorici, kjer bodo čez dan potekale taborniške delavnice za otroke in postavljanje kresa. Sledila bo slovesnost, ob 20.30 pa bodo ob prižigu kresa nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi. V Mariboru bo kresovanje v Kamnici od 18. ure, praznovanje bo pospremil koncert na prostem z Ansamblom Saša Avsenika. Kresovali bodo tudi po drugih mestih, v Celju, na Ptuju, v Gornji Radgoni s tradicionalno baklado in Rock Partyzani, v Kranjski Gori ter številnih manjših krajih.

Ob kresovanju gasilci vsakič opozarjajo na previdnost. FOTO: Oste Bakal

Največje kresovanje v Zasavju, kjer ima delavsko gibanje prav tako bogato tradicijo, obljubljata trboveljska občina in PGD Trbovlje mesto. Prireditev bo na Kipah, kjer bo sicer veselo že popoldne, ko bodo ob 16. uri pripravili mini kresovanje za najmlajše. Nadaljevali bodo ob 19. uri z »glasbenim spektaklom« Firbcev, Ines Erbus, Igorja in zlatih zvokov ter Delavske godbe, ki bo poskrbela tudi za budnico Trboveljčanov na prvi maj.

V Zagorju bo kresovanje v Evroparku, zbrane bo od 20. ure zabavala skupina Mambo Kings. Prvega maja bo Zagorjane poleg motoristov zbudil še Pihalni orkester Svea. V Ravenski vasi bodo praznika krajevne skupnosti in dela združili v tradicionalni pohod ob 10. uri izpred spomenika NOB, ob 11. uri pa bo na Plešah prvomajsko srečanje s skupino Gadi.