Leg godt – igrati se dobro
Beseda lego danes, četudi je v resnici sestavljenka dveh danskih besed leg godt (igrati se dobro), ne potrebuje prevoda. Označuje najbolj slavne kocke na svetu, ki se »sestavljajo« tudi v zabaviščne parke in filme. »Ko je pradedek pred 90 leti ustanovil podjetje, je prepoznal, da igra lahko spremeni življenje otrok – saj združuje družine in otrokom pomaga razviti veščine in uresničiti njihove potenciale,« je ob okroglem jubileju poudaril Thomas Kirk Kristiansen, predsednik uprave Lego Groupa. Še vedno je v lasti ustanoviteljeve družine in je z lanskimi skoraj 8,25 milijarde evrov prihodkov eden največjih proizvajalcev igrač na svetu.
Jubilejno leto je pred nekaj dnevi sicer zaznamovala nesreča v Legolandu blizu Günzburga na Bavarskem, ko se je v trčenju dveh vlakcev smrti (lažje) poškodovalo okoli trideset ljudi, sicer pa so 90-letnico delovanja pred tednom dni okronali tudi s prenovitvijo in razširitvijo svoje prodajalne na Leicester Squaru v Londonu, ki zdaj slovi kot njihova največja trgovina, in z novim sedežem podjetja v rojstnem Billundu na Danskem, ki so ga odprli aprila.
Novi poslovni kampus, ki naj bi zagotavljal ustvarjalno okolje za okoli dva tisoč zaposlenih, se širi na kar 54.000 kvadratnih metrih, arhitekti biroja C.F. Møller Architects pa so mu tako na zunaj kot navznoter vdahnili precej igrivo podobo in vgradili prepoznavne Legove elemente. V razgibani stavbi so menda vselej dobrodošli tudi družinski člani zaposlenih, premore pa od prostorov za ustvarjalne delavnice, namestitve za obiske zaposlenih iz podružnic, kuhinje za skupno kuhanje in druženje pa tudi kino, park ter celo zdravstveno kliniko.
V drugi polovici letošnjega leta so najavili gradnjo nove tovarne v Vietnamu, ki bo njihova prva ogljično nevtralna tovarna na svetu in naj bi od leta 2024 zaposlovala štiri tisoč ljudi, do istega leta pa naj bi razširili tudi že obstoječo tovarno v Jiaxingu na Kitajskem, s čimer naj bi zadovoljili svojo dolgoročno rast na Kitajskem in v Aziji.
Toda Lego se je proti svetu začel odpirati že sredi 50. let prejšnjega stoletja, ko so odprli prvo podružnico v Nemčiji, Godtfred Kirk Christiansen, eden od štirih sinov ustanovitelja Oleja Kirka Kristiansena, ki je tedaj postal generalni direktor podjetja, pa se je v začetku 60. let v Billundu domislil celo lastnega letališča, s čimer bi njihovim vodjem prodaje in tudi poslovnim partnerjem prihranil čas, ki bi jim ga vzela pot s komercialnimi poleti. Kupili so zemljišče in odprli pristajališče, leta 1962 kupili celo lastno letalo in imeli lastna pilota iz kroga družine. Kmalu so letališče razširili, leta 1964 je postalo javno, danes pa slovi kot drugo največje na Danskem.
Od danskega mesteca do vsega sveta
Lego kocke, ki so bile dvakrat razglašene za igrače stoletja, se prodajajo v 130 državah po vsem svetu, vse skupaj pa se je začelo v Billundu, ki še zdaj ne premore dosti več kot šest tisoč prebivalcev. V mizarski delavnici Oleja Kirka Kristiansena so izdelovali vse od vrat do kuhinjskih omar in krst pa tudi hiš, po zlomu newyorške borze leta 1929 pa se je znašla na robu preživetja. Vladalo je pomanjkanje naročil, Kristiansen je moral odpustiti vse do zadnjega delavca, kmalu zatem je izgubil še svojo ženo in ostal sam s štirimi sinovi.
Da bi preživel, se je leta 1932 lotil izdelovanja igrač iz lesa, ki je ostal v delavnici, toda te se niso dobro prodajale. Igrače Billund Maskinsnedkeri oziroma igrače billundske mizarske delavnice že z imenom niso obetale prepoznavnosti, zato jim je poiskal novo: leg godt, kar v danščini pomeni igrati se dobro, ne da bi vedel, da lego v latinščini pomeni tudi sestavljam skupaj. Ime se je dobro prijelo in podjetje se je premaknilo naprej, tudi po zaslugi sina Godtfreda, ki je že pri svojih sedemnajstih letih začel oblikovati lesene igrače.
Konec 30. let so že prodajali z dobičkom, a je prišla vojna, delavnica je povrhu še pogorela. Obnovili so jo, za svetovno slavo pa je bil odločilen nakup stroja za brizganje plastike, ki ga je Ole odkril na sejmu v Københavnu. Sprva so izdelovali majhne plastične medvedke in ropotuljice, leta 1949 pa v proizvodnjo poslali prednice današnjih sestavljivih kock, ki so jih leta 1953 preimenovali v Lego in to ime vtisnili na sleherno.
Godtfredovo veliko inovacijo je prineslo predvsem spoznanje, da so otrokom za igro na voljo že povsem izdelane igrače, v resnici pa potrebujejo nekaj, kar bo spodbujalo njihovo domišljijo in ustvarjalnost in tako igro naredilo zanimivejšo in jo tudi podaljšalo. Sredi 50. let so predstavili prvi lego igralni sestav, iz katerega je bilo mogoče sestaviti marsikaj. Toda sestavljeno ni bilo obstojno, kocke se niso držale skupaj, zato so vanje vnesli sistem utorov, toda Ole te izboljšave kock, po kateri jih poznamo in sestavljamo še danes, ni dočakal. Istega leta, 1958, je umrl.
Kiparka in prvi Legoland
Godtfred se je moral v začetku novega desetletja spoprijeti s ponovnim požarom, ta je uničil večino lesene proizvodnje, po njem pa se je preusmeril le še na plastične igrače oziroma kocke. Ustvarili so mnoge nove modele – prva navodila za sestavljanje so priložili leta 1963 –, ter jih naredili tudi bolj dinamične; s predstavitvijo kolesc, s katerimi je bilo mogoče sestaviti tudi premikajoče se avtomobile ali avtobuse. To je bil čas, ko je Godtfred zakoličil tudi deset načel Lega, med drugim neomejene možnosti igranja, tako za dekleta kot fante, harmonična in večno aktualna igra za vse leto, ki spodbuja domišljijo, ustvarjalnost in razvoj, varna in kakovostna.
Lego je tudi zaradi lastnega letališča, ki je bilo njihovo okno v svet in je ta skozenj prihajal tudi k njim, postajal vse močnejši igralec na trgu igrač, v podjetje se je vrnila tudi Godtfredova sestrična Dagny Holm, ki je že v mladih letih delala pri njegovem očetu oziroma stricu, ko je ta izdeloval še igrače iz lesa. V Københavnu izšolana kiparka se je po moževi smrti iz glavnega mesta vrnila v mali Billund in postala ena Legovih najpomembnejših ustvarjalk modelov, ki so jih v tovarni razstavljali tudi za zunanje obiskovalce.
Že sredi 60. let so našteli po 20.000 obiskovalcev na leto in to je Godtfreda napeljalo na misel, da bi jih bilo treba razstaviti na prostem. V Billundu so leta 1968 odprli prvi Legoland, v njem pa so bila zgrajena mesteca, gradovi, živali pa tudi izmišljeni liki po zamislih Dagny Holm. Že na otvoritveni dan so jih zasuli obiskovalci, tako da so v restavraciji na pomoč priskočili celo nekateri vodilni Legovi delavci, v prvem letu pa so našteli več kot 600.000 obiskovalcev. Do danes je bilo zgrajenih deset zabaviščnih parkov, leta 2005 so do tedaj štiri prodali podjetju Merlin Entertainments, a to tudi lastniško ostaja povezano z Lego Groupom.
Med pomembne mejnike pa tudi gradnike uspeha znamke Lego in Lego Groupa so se zapisale tudi kocke za najmlajše, ki so jih zaradi svoje mere – podvojene običajne lego kocke – poimenovali Duplo, konec 70. so bolj ustvarjalne sestavljavce razveselili s serijo Lego Technic pa tudi tematskimi serijami, kot so Grad, Vesolje in Mesto, in z lego človečki oziroma figuricami.
Konec 90. let so legice s pomočjo MIT Media Lab (Massachusetts Institute of Technology) nadgradili še z robotsko tehnologijo v Lego Mindstorms, leta 2012 so prišle kocke za deklice Lego Friends, dve leti zatem prvi Lego film. Predlani so uvedli kocke za slepe in slabovidne Lego Braille, lani so napovedali, da bodo iz svojih igrač umaknili spolno zaznamovanost in stereotipnost, saj ti, kot je pokazala raziskava, še vedno zelo zaznamujeta otroke, kar je še nekaj korakov, ki se bodo gotovo vpisali v zgodovino sveta igrač.
