Mladi zahodnjaki v krizi srednjih let
Sreča je opoteča, pravi pregovor, a če sklepamo po svetovnem poročilu o sreči prebivalcev sveta, ki temelji na Gallupovi raziskavi, se ta rada drži najsrečnejših. Svetovna lestvica, objavljena na današnji mednarodni dan sreče, se pri vrhu ne spreminja v primerjavi z obdobjem pred covidom, še vedno veljajo za najsrečnejše prebivalci severnih dežel s Finsko in Dansko na čelu. Raste tudi zadovoljstvo v nekdanjih tranzicijskih državah, pri čemer poročilo posebej omenja Slovenijo na 21. mestu, precej pa se je zmanjšalo v ZDA in Nemčiji. A raziskovalci opozarjajo predvsem na padec zadovoljstva med mladimi.
Finska, Danska, Islandija, Švedska in Izrael – to je prvih pet držav na lestvici svetovnega poročila o sreči, pri čemer je treba dodati, da ta temelji na ocenah zadovoljstva in drugih pokazateljih blaginje med letoma 2021 in 2023. Takoj po 7. oktobru, ko je Hamas zajel talce v Izraelu, ta pa je z vso silovitostjo napadel Gazo, so se tudi ocene v Izraelu močno spremenile in bodo gotovo vplivale na prihodnje rezultate, poudarjajo raziskovalci.
Med prvimi desetimi na tem letnem barometru blaginje v več kot 140 državah sveta so še Nizozemska, Norveška, Luksemburg, Švica in Avstralija. Pri vrhu v primerjavi z obdobjem pred pandemijo ni večjih sprememb, navaja poročilo, ki nastaja v sodelovanju Univerze v Oxfordu, mreže ZN za trajnostni razvoj in podjetja Gallup, so pa posebej izpostavili tranzicijske države, ki so precej napredovale, med njimi tudi Slovenija, ki je na 21. mestu, tik za Veliko Britanijo.
Države z najsrečnejšimi prebivalci:
1. Finska
2. Danska
3. Islandija
4. Švedska
5. Izrael*
6. Nizozemska
7. Norveška
8. Luksemburg
9. Švica
10. Avstralija
*poročilo se nanaša na leta 2021–2023
Zaskrbljeni zaradi nesrečnih mladih
Med prvih dvajset sta vstopila Kostarika in Kuvajt, sta pa izpadli ZDA in Nemčija, ki sta s 15. in 16. mesta nazadovali na 23. in 24. Nekaj k temu prispevajo tudi mladi, na katere so se v letošnjem poročilu posebej osredotočili. Še do pred kratkim je namreč veljalo, da je to najsrečnejši del prebivalstva. Občutki zadovoljstva so nato v srednjih letih usahnili in se spet povrnili na starost.
Toda to se spreminja, najbolj očitno v Severni Ameriki, kjer je ocena zadovoljstva pri mladih padla na raven tiste, ki jo čutijo odrasli v krizi srednjih let, izčrpani in obremenjeni z življenjskimi skrbmi. To je tudi pripomoglo k temu, da so ZDA zdrsnile na omenjeni lestvici. Podobno ugotavlja poročilo za Zahodno Evropo, čeravno je padec sreče pri mladih tam manj izrazit – v nasprotju s Srednjo in Vzhodno Evropo, kjer so (kot tudi druge skupine prebivalstva) bolj srečni kot v preteklosti. Na splošno pa podatki na globalni ravni kažejo nižjo stopnjo sreče med ljudmi, rojenimi po letu 1980.
Kaj določa srečo
Merjenje v raziskavi se zanaša na tri glavne kazalnike: ocene zadovoljstva, pozitivna čustva in negativna čustva ter kakovost življenja ljudi. Pri tem upošteva šest ključnih spremenljivk: bruto domači proizvod na prebivalca, socialno podporo, pričakovano življenjsko dobo, svobodo, velikodušnost in percepcijo korupcije.
»To, da v nekaterih delih sveta mladi doživljajo podobno, kot bi v krizi srednjih let, zahteva ukrepanje,« je po poročanju Guardiana poudaril Jan-Emmanuel De Neve, urednik študije in profesor Univerze v Oxfordu. Tudi Britanci, mlajši od 30 let, so na lestvici zdrsnili na 32. mesto in so tako za državami, kot so Moldavija, Kosovo in celo Salvador, ki ima eno najvišjih stopenj umorov na svetu. V nasprotju z mladimi so se Britanci, starejši od 60 let, uvrstili med 20 najsrečnejših starejših generacij na svetu, kot so še izpostavili pri Guardianu. In predvsem so bolj optimistični, saj je na začetku tega meseca večina britanskih najstnikov dejala, da pričakujejo, da bodo njihova življenja slabša od tistih, ki jih imajo prejšnje generacije.
Vzrokov za spremembe v razmišljanju mladih poročilo ne navaja, se pa pojavljajo hkrati s čedalje večjo zaskrbljenostjo zaradi vpliva družbenih omrežij, ki so jih tudi ob tokratnih analizah tuji mediji najprej izpostavili. Mladi v ZDA, denimo, v povprečju preživijo skoraj pet ur na dan na družbenih omrežjih, zato je treba nujno sprejeti ukrepe, kako se spoprijeti z neskončnim drsanjem po ekranu, je brati pozive.
Mladi se spopadajo tudi z dohodkovno neenakostjo (niti univerza ni več zagotovilo za finančno varnost), naraščajočimi življenjskimi stroški, slabšo dostopnostjo do stanovanj ter strahovi pred vojno in podnebnimi spremembami. Ob vsem tem res ni nič nenavadnega, da njihova generacija doživlja duševne stiske in da pred seboj ne vidi svetle prihodnosti, so se pri dobrodelni organizaciji Intergenerational Foundation odzvali na ugotovitve poročila.
Janek Musek: Podatek o padcu sreče pri mladih ni presenetljiv
»Sreča, zadovoljstvo z življenjem in dobro počutje so med najbolj zaželenimi stanji v življenju. Tako so ugotavljali že antični misleci, npr. Demokrit in Aristotel. Tudi sodobna psihologija sodi, da so sreča, zadovoljstvo z življenjem in dobro počutje med glavnimi pojavi, ki delajo življenje vredno življenja,« pravi Janek Musek, psiholog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. »Povezujejo se torej s pojmi psihičnega blagostanja, dobrega življenja, kakovosti življenja in življenjskega smisla. Obstaja več meritev dobrega počutja in sreče po svetu, Gallupove raziskave so ene od njih. Med njihovimi rezultati najdemo manjše razlike, a v grobem jim lahko verjamemo. Države EU, vključno s Slovenijo, so v teh raziskavah po pravilu precej visoko uvrščene, predvsem to velja za skandinavske države, Dansko, Finsko, Norveško in Švedsko.«
Podatek za Slovenijo po njegovem mnenju ni presenetljiv. Na žalost pa tudi podatek o padcu sreče pri mladih ni presenetljiv. »Eden od dejavnikov, ki vplivajo na padec sreče mladih, je zelo verjetno digitalizacija njihovega življenja. Kljub temu da mlade generacije danes že tako rekoč 'od zibke' živijo v poplavi informacij, ki jim jih nudijo pametni telefoni in družbena omrežja, jim to ne prinaša več, temveč prej manj sreče. Gre namreč za nepregledne množice informacij, ki so netransparentne, zelo pogosto nasprotujoče si, v veliki večini nebistvene, zavajajoče in tudi lažne. Mladi obvladajo digitalni svet bolj kot njihovi starši, zato jim ti ne morejo nuditi potrebne pomoči in orientacije, žal tudi vzgojitelji in učitelji ne toliko, kolikor bi bilo potrebno. Današnje mlade generacije so tako prve v celotni zgodovini človeštva, ki v neki življenjsko pomembni dejavnosti prekašajo starše.« A kot poudarja Musek, nasvete mladi iščejo v digitalnem svetu, kjer pa zaradi omenjene poplave neustreznih informacij seveda zlepa ne najdejo dobrih in to lahko samo povečuje njihovo stisko. Digitalizacija pa ima še en negativni učinek na občutje sreče. »Naše občutje sreče je namreč izjemno odvisno od kakovosti naših medosebnih odnosov. Uporaba digitalnih sredstev nedvomno slabi to kakovost in posledica je upadanje dobrega počutja tudi po tej plati.«
To ugotavlja tudi razlike med spoloma: dekleta so manj zadovoljna kot fantje, prav tako ženske kot moški, a je ta razlika regionalno pogojena. V državah z visokim dohodkom je manjša oziroma je sploh ni. V letih 2021–2023 so bila negativna čustva v vseh regijah bolj razširjena pri ženskah kot pri moških. Skoraj povsod je razlika med spoloma večja pri višji starosti.
Ne glede na starost so najmanj z življenjem zadovoljni v državah, ki jih pestijo vojne, politični nemiri in kratenje človekovih pravic. Na dnu lestvice 143 držav so Lesoto, Libanon in Afganistan. Med tistimi z najvišjim dvigom so Srbi, ki so na 37. mestu, in Bolgari (na 81.) Vsaka od njiju se je menda dvignila za približno 60 mest.
Sedem srečnih let za Fince
Po drugi strani so Finci srečni in zadovoljni na vrhu že sedem zaporednih let. Ključ do uspeha v tej severni državi, ki je pozimi precej slabo obdarjena s soncem, vidijo v visokem zaupanju med državljani in institucijami ter v »infrastrukturi sreče«, ki vključuje varno in zanesljivo okolje za življenje, dohodkovno enakost in cenovno dostopne možnosti, da se ljudje kulturno izražajo.
»Finska je precej bogata s stvarmi, ki imajo vrednost v vsakdanjem življenju – poberejo in vrnejo denarnico, če jo kdo izgubi na ulici, ljudje si pomagajo vsak dan, imajo univerzalno dostopno in kakovostno zdravstvo in izobraževalni sistem,« je naštel ekonomist John Helliwell, ustanovni urednik svetovnega poročila o sreči, »torej ima vsak bolj ali manj zagotovljen enak začetek.«
