Ovacije za novega danskega kralja, ki ni mogel skriti ganjenosti
Abdikacija danske kraljice Margarete II., ki jo je presenetljivo najavila v svojem silvestrskem nagovoru pred dvema tednoma, ter razglasitev njenih naslednikov kralja Friderika X. in njegove žene kraljice Marije, ni bila tako s kraljevsko tradicijo prežet in razkošen dogodek kot denimo lansko kronanje britanskega kralja Karla III. A se je danes z rdeče-belimi zastavicami na ulice Københavna zgrnilo na tisoče ljudi.
V nasprotju z britansko tradicijo ni bilo slavnostnega ustoličenja, ne krone ne svetega olja, ki je spremljalo kronanje Karla III., prav tako ni bilo gostov iz vrst evropskih kraljevih družin ne voditeljev držav sveta. Zaradi nasledstva ne deluje uradna stran danske kraljeve družine, le njena profila na Facebooku in Instagramu.
Kljub vsemu so velik dogodek za Dansko spremljali kraljevska kočija, topovske salve in balkon. Za mnoge Dance je bil to edinstven dan v njihovem življenju, zaradi katerega naj bi bili v prestolnici po poročanju tujih medijev razprodani hoteli, na ulicah pa naj bi se zbralo več kot 100.000 ljudi, mnogi so se z različnih koncev države pripeljali z avtobusi. Dozdajšnji vladarici so se za njeno služenje javnosti po mestu zahvaljevali s številnimi portreti in plakati, na metroju, denimo, z napisi: Hvala za vožnjo, Margareta.
Ko je 83-letna kraljica ob 14. uri v parlamentarni in tudi vladni palači Christansborg pred svojima naslednikoma, prvorojencem, kronskim princem Frederikom in vnukom, princem Christianom ter vladnimi predstavniki podpisala odstopno izjavo, ob tem koraku jo je po javnomnenjskih anketah podprlo 80 odstotkov Dancev, je tako sklenila svojih 52 let vladanja prav na dan, ko je po očetovi smrti pred več kot pol stoletja prevzela monarhijo. Dvorano je zapustila s solzami v očeh, rekoč: »Bog blagoslovi kralja.«
Uro zatem je na balkon Christansborga najprej stopil kralj Friderik X. in pomahal zbranim množicam, ki niso skrivale navdušenja, potem še premierka Mette Frederiksen, ki ga je med drugim s trikratnim vzklikom Naj živi kralj Friderik X. razglasila za kralja Danske, Grenlandije in Ferskih otokov.
Kralj je bil na trenutke ganjen, enkrat si je v bele rokavice brisal solzne oči, drugič nos, je v svojem prvem kraljevem nagovoru pa je povedal, da upa, da bo postal povezovalni kralj prihodnosti. »To je naloga, na katero sem se pripravljal celo življenje, in sem jo prevzel s ponosom, spoštovanjem in veseljem,« je dejal. Poklonil se je tudi svoji materi, ki da se je bodo vedno spominjali kot »izjemne vladarice«. Ob sklepu teh zgodovinskih trenutkov se mu je pridružila še žena in njuni štirje otroci, z ženo sta se tudi poljubila.
Še kot princ in princesa sta se iz rezidence Amalienborg do Christansborga pripeljala v rolls-royceu iz leta 1958, tja pa sta se po dogodku kot nova danska vladarja vrnila v kočiji, v kateri se je poprej pripeljala kraljica. Ona se v Amalienborg vrnila z rolls-royceom.
Še vedno njeno veličanstvo
Četudi je na ulicah Københavna protest napovedala protimonarhična skupina Republik Nu (Republika zdaj), ki je po poročanju Guardiana od napovedi kraljičinega sestopa dobila nove podpornike, je raziskava, izvedena po najavi abdikacije pokazala, da 82 odstotkov Dancev pričakuje, da se bo Friderik dobro ali zelo dobro znašel v svoji novi vlogi, 86 odstotkov vprašanih pa enako misli za njegovo ženo.
Kraljica Margareta II. je prva vladarica, ki je na svojo željo sestopila s prestola v zadnjih skoraj 900 letih, nazadnje je to storil kralj Erik III. leta 1146. A danski parlament je potrdil, da bo obdržala naziv kraljice oziroma njenega veličanstva. Ob tem pa se, kot je poročal BBC, komentatorji sprašujejo, ali bi njenemu zgledu utegnili slediti še v preostalih nordijskih, tako imenovanih kolesarskih monarhijah, na švedskem in norveškem dvoru. Norveški kralj Harald V., ki je na prestolu 32 let, bo naslednji mesec dopolnil 87 let, švedski kralj Karl XVI. Gustaf pa jih šteje 77 let, a je lani že praznoval 50. obletnico vladanja.
