Samo na videz zdrav prigrizek
Sadno-žitne ploščice so pogosto v naših žepih in torbah kot hiter prigrizek, tudi pri starših manjših otrok, saj embalaža ustvarja vtis, da gre za zdrav vmesni obrok. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pri nedavnem tržnem pregledu takšnih izdelkov za najmlajše ugotovili, da je v njih preveč prostega sladkorja in maščob, da bi jih lahko uživali redno. To potrjujejo tudi pretekle raziskave Inštituta za nutricionistiko, kjer so opazili, da vsebujejo žitne ploščice celo več sladkorja kot v preteklosti.
Na ZPS so v tokratnem tržnem pregledu primerjali sestavo in hranilno vrednost sedmih sadno-žitnih ploščic z jabolkom in banano, ki jih je mogoče najti med prehrano za otroke. Ugotovili so, da sestavljajo sadni delež predvsem zgoščeni sokovi jabolk, hrušk in grozdja ter posušene banane ali bananini kosmiči, v polnilu so še pšenična, ovsena ali koruzna moka oziroma kosmiči ter olje, bodisi sončnično bodisi palmovo, ki pa ni škodljivo le za zdravje, ampak je tudi velik okoljevarstveni problem.
Pregledane žitne ploščice vsebujejo v 100 gramih od štiri do dvanajst gramov maščobe, desetina od tega so nasičene maščobe. Glede na najnovejša dognanja preseženi vnos in sestava maščob pri dojenčkih in malčkih ne kažeta povezave s poznejšimi zdravstvenimi težavami, so zapisali pri ZPS, po drugi strani pa lahko uživanje energijsko bogate hrane poveča tveganje za debelost. Energijska vrednost 100 gramov takšne sadno-žitne ploščice je v povprečju okoli 370 kalorij, kar pomeni, da bi lahko majhen otrok z eno (približno 25 gramov) pokril skoraj desetino dnevne potrebe po energiji.
Raje narezano sadje
Še večji problem je sladkor. Med pregledanimi izdelki so precejšnje razlike, saj ga vsebujejo od 28 do 53 gramov na 100 gramov izdelka (v povprečju 10,25 grama v 25-gramski ploščici), predvsem v obliki omenjenih zgoščenih sadnih sokov, ki pa jih uvrščamo med proste sladkorje. Uživanje prostega sladkorja pri otrocih povezujejo s čezmerno telesno maso in različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, presnovni sindrom in povišan krvni tlak.
Kaj so prosti sladkorji
To so vsi enostavni sladkorji, ki so dodani živilom med proizvodnjo ali pripravo, ter tisti sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih in sadnih sokovih, nektarjih in smutijih. Telo jih zelo hitro absorbira, kar privede do hitrega dviga ravni sladkorja v krvi.
»Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije prosti sladkorji naj ne bi predstavljali več kot deset ali še bolje pet odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Če upoštevamo strožje priporočilo, to za malčka pomeni od 14 do 16 gramov dodatnih sladkorjev na dan. Tej vrednosti se lahko približa že z eno sadno-žitno ploščico,« so ugotovili pri ZPS. Pri tem so imeli v mislih pregledano ploščico z največ sladkorja, 13,3 grama v 25-gramskem izdelku. Teh sicer praktičnih prigrizkov zato ne priporočajo za otroke do drugega leta starosti, ampak staršem svetujejo, da jim ponudijo narezano sadje, v tem primeru jabolko in banano, ki vsebujeta precej manj sladkorja.
Vsakodnevno uživanje sicer odsvetujejo tudi povprečno telesno dejavnim odraslim, izjema so dnevi, ko gremo na primer na izlet v hribe, ko smučamo ali kolesarimo, saj so takrat naše energijske potrebe večje. »Zaradi lahke prebavljivosti in hitre razpoložljivosti energije imajo v takšnih primerih živila z večjo vsebnostjo sladkorja pomembno vlogo pri podpori telesne dejavnosti. Na izletu v hribih lahko otroku občasno kot prigrizek brez zadržkov ponudimo sadno-žitno ploščico. Ne sme pa nadomestiti obroka, kot je zajtrk ali kosilo, saj je treba telesu ob večji dejavnosti zagotoviti tudi primeren vnos drugih hranil,« sta opozorili prehranski strokovnjakinji pri ZPS Nika Križnik in Nika Kremić.
Neprimerno nagovarjanje k nakupu
Skladno s prehranskimi smernicami za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili (ministrstvo za zdravje, 2016) otrok naj ne bi spodbujali k uživanju nekaterih kategorij živil in mednje spadajo tudi ploščice z žiti, so opozorili pri ZPS: »Čeprav te smernice veljajo le za oglaševanje živil na televiziji, menimo, da če določeno živilo zaradi neustreznega prehranskega profila ni primerno za spodbujanje v oglasih, potem tudi s predstavitvijo na embalaži ne bi smelo nagovarjati otrok. Zavedati se moramo, da so sadno-žitne ploščice energijsko bogat obrok, ki predstavlja sladico.«
Pregled beljakovinskih ploščic
Pred dvema letoma so na ZPS podobno izvedli tržni pregled beljakovinskih ploščic, oblitih s čokolado. Preverili so jih 24 in odkrili velike razlike med količino in virom beljakovin ter vsebnostjo sladkorja. »V pregledanih ploščicah je bilo od 10 do 50 gramov beljakovin. Za žensko srednjih let, težko 60 kilogramov, ki občasno hodi v hribe in dvakrat na teden obišče skupinsko vadbo, je to že ves dnevni vnos beljakovin. Pri zmerni telesni dejavnosti bomo namreč dnevne potrebe po beljakovinah brez težav zadovoljili z raznovrstno prehrano,« sta opisali prehranski strokovnjakinji. Dopolnjevanje prehrane z beljakovinskimi ploščicami in drugimi dopolnili tako ni potrebno, navsezadnje se presežek beljakovin ne bo vgradil v mišice, ampak se bo shranil v obliki maščobe oziroma ga bomo izločili.
Pregledani izdelki so vsebovali tudi precej sladkorja – pri nekaterih lahko z zaužitjem dveh ploščic že presežemo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, da vnos prostih sladkorjev ne bi presegel deset odstotkov dnevnih energijskih potreb; pri prehranskem vnosu 2000 kalorij je to približno 50 gramov, še bolje je, če ne preseže pet odstotkov, torej še pol manj.
Izjema so telesne obremenitve
Tudi dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je poudarili, da so sadno-žitne ploščice predvsem živilo z veliko sladkorja. Njihovi raziskovalci so v okviru raziskave Sladkor v prehrani, ki sta jo financirala javna agencija za raziskovalno dejavnost in ministrstvo za zdravje, prav za te ploščice ugotovili, da ga vsebujejo celo več kot v preteklosti. Samo v primerjavi med letoma 2015 in 2017 se je vsebnost prostega sladkorja povečala za pet odstotkov. Povprečno je bilo v njih kar 31 gramov sladkorja na 100 gramov izdelka, od tega 27 gramov prostih sladkorjev, četrtina jih je vsebovala več kot 35 gramov sladkorja.
»Takšno živilo je lahko primerno kot hiter vir sladkorja in energije pri telesnih obremenitvah, sicer pa ga je smotrno obravnavati podobno kot slaščice, torej za občasno uživanje v omejenih količinah,« je poudaril Pravst. To še zlasti velja, kot je dodal, za otroke in mladostnike, za katere so v nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu ugotovili največje vnose sladkorja. Predvsem gre za pijače z dodanim sladkorjem, ki so glavni vir enostavnih sladkorjev v prehrani slovenskih mladostnikov.
Sogovornik predlaga kot učinkovit (in predvsem nepredelan) nadomestek sadje, v katerem je sladkor ujet v celične stene, kar vpliva na počasnejšo presnovo. »Ko pa takšno sadje procesiramo ali iz njega iztisnemo sok, se izločeni prosti sladkor zelo hitro resorbira, kar je za telo bolj obremenjujoče,« je pojasnil. Poleg tega so med sestavinami žitnih ploščic lahko tudi različni nepotrebni aditivi, vključno z barvili. V testu sadno-žitnih ploščic za otroke, ki jih je izvedel ZPS, so aditive odkrili le pri enem izdelku. To sicer niso bili nedovoljeni aditivi, a kot so sklepali pri ZPS, očitno niso nujno potrebni, če jih drugi proizvajalci niso uporabili.
