TV namigi: Golob govornik, Golob dirigent in nezvesta Sophia Loren
Petek, 22. decembra
Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti (Premiera): TV SLO 1 ob 20.00
Slo., 2023. Režija: Klemen Dvornik. Prenos proslave. 75 min.
Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob.
Umetniški del z naslovom Mostovi svetov, ki ga pripravljata skladatelj Rok Golob in režiser Klemen Dvornik, je zamišljen kot koncert, v katerem se skozi spajanje različnih glasbenih žanrov gradijo mostovi med raznovrstnimi poustvarjalci. Vrhunski solisti iz individualnosti gradijo novo celoto. Vse skladbe so bodisi nova avtorska dela ali novo nastale priredbe.
V umetniškem programu bodo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in zborom SNG Opera in balet Ljubljana pod taktirko Roka Goloba nastopili Sabina Cvilak, Nuška Drašček, Andraž Hribar, Aleksandra Josić, Raiven, Gregor Ravnik, Žiga Rustja, Luka Sešek, Nina Strnad, Domen Lorenz, Lana Trotovšek, Benjamin Ziervogel, Marko Črnčec, Mihael Hrustelj, Jure Pukl, Uroš Pele, Andrej Hočevar, Aleš Marjetič, Jure Rozman, Marko Zorec, King Foo, Orkester Mandolina Ljubljana, Zvezdana Novaković in Čaralice.
Neapeljsko zlato: TV SLO 1 ob 23.10
L'oro di Napoli. Ita., 1954. Režija: Vittorio De Sica. Igrajo: Sophia Loren, Totò, Vittorio De Sica, Silvana Mangano, Eduardo De Filippo. Komična drama. 120. min.
Eden vodilnih italijanskih povojnih režiserjev se Neaplju, kjer je odraščal, priklanja v obliki šestih vinjet.
Komik Totò nastopi kot klovn, ki ga izsiljuje mafija, Sophia Loren pa kot ulična piceristka, ki išče izgubljeni poročni prstan. Pogreb otroka razkrije težo ritualov v meščanskem življenju. S kartanjem zasvojenega barona, ki mu preostane le še partija z otrokom, zaigra sam Vittorio De Sica. Silvana Mangano igra v epizodi o nenavadni poroki prostitutke Terese. Eduardo De Filippo pa nastopi kot prodajalec življenjskih modrosti.
Alge: hrana prihodnosti (Premiera): TV SLO 2 ob 19.55
Norwegens Algen-Pioniere. Nem., 2022. Režija: Karin Moser. Dok. odd. 45 min.
Leta 2050 bosta na svetu že dve milijardi ljudi več kot danes. Kako bomo nahranili vse, ne da bi s tem preobremenili planet? Morda bi nam lahko pri tem pomagale morske alge.
Norvežani se zavedajo obetavnih možnosti teh zdravih in podnebju prijaznih rastlin. Prvi gojitelji se spopadajo s številnimi izzivi. Eden od njih je, da evropski potrošniki na alge ne gledamo kot na dobrodošlo morsko zelenjavo, temveč kot na zaudarjajoč ostanek na morski obali.
Za vzpostavitev gojišč, še zlasti pa za spremembo navad, bo potrebnega nekaj časa, toda norveški zagovorniki morskega superživila so prepričani, da je to prava pot tako za prehrano ljudi kot tudi za krmo v kmetijstvu.
