V Emporiumu ni več trgovin iz prvotne zasnove

Kot pravi hišni arhitekt Matjaž Pangerc, ki je bdel tudi nad opremljanjem Inditexovih prodajaln pri nas, so trgovine večje in bolj dovršene kot pred 23 leti.
Fotografija: Zaradi pandemije in spletne prodaje bo morda res manj prodajaln, a bodo te bolj dovršeno oblikovane, pravi arhitekt Matjaž Pangerc. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Zaradi pandemije in spletne prodaje bo morda res manj prodajaln, a bodo te bolj dovršeno oblikovane, pravi arhitekt Matjaž Pangerc. FOTO: Jože Suhadolnik

Sredi tega tedna je bil svetovni dan potrošnikov, ob katerem poudarjamo pomen pravic potrošnikov. Njihovo obnašanje je zelo zaznamovala pandemija covida-19, a kot ugotavlja hišni arhitekt Emporiuma in Galerije Emporium Matjaž Pangerc, ki je bdel nad opremljanjem prodajaln priljubljenih Inditexovih znamk v Sloveniji (Zara, Bershka, Pull&Bear, Stradivarius), trgovine zaradi spletne prodaje niso v zatonu in se še vedno obnavljajo.

Covid-19 je nedvomno pospešil razvoj spletne trgovine. Kupci si na spletu pogosto pogledajo ponudbo, a še vedno radi oblačila in obutev pridejo pogledat in pomerit tudi v trgovino. Kot pravi Matjaž Pangerc, bo zaradi pandemije in spletne prodaje morda res manj prodajaln, a bodo te bolj dovršeno oblikovane, in več energije bo šlo, da bodo videti, kot je treba. »Lastniki znamk se po mojih izkušnjah zavedajo, da je treba ohranjati stik s kupci in da mora biti prezentacija še boljša, kot je bila,« je povedal.

Četudi na prvi pogled niti ni videti tako, so v Emporiumu že pred nekaj leti ukinili še zadnjo trgovino iz prvotne zasnove; šalili so se, da bi jo spomeniško zaščitili, in razen Benettonove trgovine za otroke nobena druga znamka od tistih, ki so dlje prisotne, ni več na lokaciji, kjer je bila pred leti.

Kot pravi sogovornik, mu v tem času nikoli ni zmanjkalo dela, česar sprva ni pričakoval. »Nenehno je treba kaj obnavljati ali spreminjati. Trgovino počasi obnavljamo, zdaj postopoma menjavamo luči in jih bomo nadomestili z LED-razsvetljavo, kar bo trajalo nekaj let. Poleg tega se vsako leto zamenja nekaj znamk, tekstilna trgovina je živa zgodba. Ene znamke rastejo, druge odhajajo, tretje prihajajo, in če želiš biti v koraku s časom, so takšne spremembe vsakdanje. Če imaš sto trgovin in jih deset zamenjaš na leto, česar skorajda ni opaziti, v desetletju obnoviš celotno trgovino,« opisuje razloge, ki narekujejo njegov delovnik.

Ker je valjasti vhod v steklu postal prepoznaven del, bil je na vsaki fotografiji, bi ga bilo škoda uničiti. FOTO: Igor Modic
Ker je valjasti vhod v steklu postal prepoznaven del, bil je na vsaki fotografiji, bi ga bilo škoda uničiti. FOTO: Igor Modic

Obnavljajo se na približno sedem let

Tudi posamezne blagovne znamke, ki ostajajo v trgovini, se obnavljajo na približno sedem let, pravi sogovornik, letos so uredili mnogo obširnejši prodajni prostor za prodajo perila različnih znamk. V tem delu bodo garderobe večje in prijaznejše, zadnja bo kot manjša soba z dvema ogledaloma in dvema svetilkama, pojasnjuje odločitev njihov načrtovalec. Imele bodo drugačno osvetlitev, tudi ogledal, ki jim vselej dajejo veliko pozornosti. Kot razkriva arhitekt, ta lahko popačijo postavo že, če se usločijo navzven zaradi samolepilnih trakov, s katerimi so prilepljena, ali nimajo ustreznega nagiba.

Pred triindvajsetimi leti je bilo več trgovin z manjšimi kvadraturami, blagovne znamke tudi niso imele tako dodelane celostne podobe in prodajnih prostorov. Zdaj se raztezajo na mnogo večjih kvadraturah, po 100, 200, tudi 400 kvadratnih metrov. Zaznati je, da močnejše znamke ostajajo, širijo svoje prodajne prostore, več imajo pokazati in njihova predstavitev je bolj dodelana, povzema.

Kako urediti prodajni prostor, se razlikuje od znamke do znamke. »Nekatere nam skoraj na prepuščajo ničesar, saj imajo zelo razdelano celostno podobo, natančno določijo, kakšne morajo biti stene, logotip, kakšna tla, za pohištvo je več ali manj določena forma, potem ga samo še razvrščamo kot lego kocke. Tako je, denimo, pri znamki Boss, tudi iz Ralpha Laurena nam pošljejo vse, celo pohištvo in načrte, mi pa samo postavimo. Pri Gapu, denimo, imamo njihov katalog pohištvenih elementov, na podlagi katerih pripravimo načrt trgovine ter nato pohištvo tudi izdelamo, pred tem mora seveda blagovna znamka načrte potrditi,« je pojasnil. Njihovo pozicioniranje znotraj trgovine pa določajo sami, saj bi se drugače podrl koncept trgovine.

Nekoč največji

To kar 7000 kvadratnih metrov veliko trgovino je po konceptu trgovin v trgovini in deloma tudi po vzoru nakupovalnega središča Sorelle Ramonda pri Vidmu leta 1999 ustvaril iz hale, v kateri so bila pred tem pokrita teniška igrišča, kar je bila izjemno težka naloga. »Morali smo narediti neko zgodbo, ki je zanimiva, prepričljiva, vabljiva,« opisuje. Emporium je bil ob odprtju s 110 trgovinami največji nakupovalni center v Sloveniji in največji med Dunajem in Benetkami s takšno ponudbo oblačil. Tri tedne po odprtju je še doživel veličastno uradno odprtje z nemško supermanekenko Claudio Schiffer, ki se je mnogi spominjajo še zdaj. Po zapisih v tisku je svetlolaso lepotico vsaj od daleč videlo kakšnih tisoč gostov, ki so se tedaj zgrnili v to stavbo, ki je postala prepoznavna po svojem valjastem vhodu.

Arhitekt je po konceptu trgovin v trgovini in deloma tudi po vzoru nakupovalnega središča Sorelle Ramonda pri Vidmu prodajni prostor leta 1999 ustvaril iz hale s teniškimi igrišči. FOTO: Marko Feist
Arhitekt je po konceptu trgovin v trgovini in deloma tudi po vzoru nakupovalnega središča Sorelle Ramonda pri Vidmu prodajni prostor leta 1999 ustvaril iz hale s teniškimi igrišči. FOTO: Marko Feist

Prav to, kam umestiti vhod v trgovino, je predstavljal največji izziv, pripoveduje arhitekt. Zavedali so se, da s to trgovino ustvarjajo tudi enega od vhodov v BTC, ki tedaj ni imel take hiše, trgovine so bile urejene v napol industrijskih halah, kakršna je bila tudi ta. Naredili so diagonalni vhod, ki po njegovih besedah natanko pove, kam moraš iti in kaj se dogaja, enako diagonalno se vstopa tudi v palačo Urbanc v središču Ljubljane, v kateri domuje njihova prestižnejša različica Galerija Emporium. Ker je valjasti vhod v steklu postal prepoznaven del, bil je na vsaki fotografiji, bi ga bilo škoda uničiti, se zaveda sogovornik, zato ga bodo v prenovi fasade, ki se obeta v kratkem, le osvežili.

Po določitvi vhoda je bila na vrsti postavitev blagajn, ki bi po pričakovanju večine morale biti na vhodu, a pri vhodu so pozicionirane najpomembnejše znamke. Zato so jih postavili na centralni osi in so postale točka, po kateri se kupci lahko orientirajo, saj jih je videti skoraj od vsepovsod. »Ko smo imeli ta koncept postavljen, smo šli na koncept urbanizma in parceliranja. Najprej smo določili glavne ulice, potem pa vanje vstavili module po 30 kvadratov. To se nam je zdela mera, ki jo je zlahka mogoče multiplicirati na 60, 90, 120 kvadratnih metrov leta 1999, a čez kakšnih sedem let smo dele po obodu odprli in poti združili in tam pridobili prostor za največje blagovne znamke,« pravi in doda, da zdaj, ko je trgovina izdelana, s preoblikovanjem ni težav, povsem drugače je bilo, ko je zijal velikanski volumen, in brez rastra bi se izgubili.

V palači Urbanc v središču Ljubljane domuje prestižnejša različica Galerija Emporium. FOTO: Leon Vidic
V palači Urbanc v središču Ljubljane domuje prestižnejša različica Galerija Emporium. FOTO: Leon Vidic

Iz skladiščne hale v nakupovalno hišo

Tako kot so še vedno prvotne blagajne in vhod, je prvotna tudi fasada, a načrte za prenovo že snujejo. Kakšna bo torej nova podoba? Želeli bi si pokazati nekaj drugačnega, tako kot so tedaj oblekli to hišo, odgovarja arhitekt. Te panelne plošče so bile prve Trimove ravne plošče, s katerimi so poskušali iz skladiščne hale ustvariti nakupovalno hišo, zdaj je ta element fasade dotrajan. Se je pa nakupovalna hiša na obrobju mesta še v eni zanimivosti razlikovala od tistih v mestnem središču. Ker tukaj v nasprotju s trgovinami v mestu proti njej kupci pogledujejo iz avtomobilov, torej z razdalje 15 metrov, so namesto izložb uporabili predstavitvene panoje, ki so jih vselej skrbno izbrali. »Zdaj bi radi hiši nadeli tudi modernejše izložbe, kar je bilo nakazano že s prihodom znamke Massimo Dutti. Želimo si elegantnega videza, ki bi kupce potegnil v notranjost,« je vse, kar arhitekt in vodja biroja Arhema Matjaž Pangerc razkriva za zdaj.

Arhitekturna zgodba z Galerijo Emporium je povsem drugačna ne samo zaradi spomeniško zaščitene stavbe, ampak zaradi številnih drugih omejitev in manjšega prostora, ki ga v nasprotju s hišo v BTC jemljejo še stopnice, dvigala ... Arhitekt, ki je bedel tudi nad podobo nekdanjega mariborskega Emporiuma v Europarku ter nad opremljanjem vseh Inditexovih trgovin po Sloveniji, je še povedal, da je velik izziv predstavljala trgovina Zara v središču Ljubljane, ki so jo morali ustvariti iz poprejšnjih restavracij hitre prehrane in povrhu še v sodelovanju s spomeniškim varstvom.

Arhitekturna zgodba z Galerijo Emporium je drugačna ne samo zaradi spomeniško zaščitene stavbe. FOTO: Voranc Vogel
Arhitekturna zgodba z Galerijo Emporium je drugačna ne samo zaradi spomeniško zaščitene stavbe. FOTO: Voranc Vogel

»Trgovina, ki smo jo postavili, je v takšni podobi delovala petnajst let, zdaj pa tudi oni zamenjajo koncept na nekaj let, in to po vsem svetu enako,« je sklenil Matjaž Pangerc.

Preberite še:

Komentarji: