Vodne kapljice, glasba in znanost v podzemlju

Prireditev v Županovi jami je povezala zborovsko pesem, znanstvene raziskave in turistično obiskovanje kraških jam.
Fotografija: Jamsko pot med kapniki Županove jame je v soboto napolnilo okoli sto obiskovalcev in z bučnim aplavzom nagradilo nastopajoče. FOTO: Blaž Samec
Odpri galerijo
Jamsko pot med kapniki Županove jame je v soboto napolnilo okoli sto obiskovalcev in z bučnim aplavzom nagradilo nastopajoče. FOTO: Blaž Samec

Nekateri dogodki so taki, da si jih je vredno zapomniti. »Zbor je še vedno vznemirjen od navdušenja, ki ga je prinesel naš izlet in nekako se nam zdi, da je bil to sanjski nastop,« je dan po tem, ko so se vrnili v domači Dublin, sporočil profesor geologije Laurence Gill, član mešanega pevskega zbora Mellow Tonics.

Skupina 28 pevcev – skoraj pol zbora so »pustili« doma – je minulo soboto s koncertom nastopila v Županovi jami pri Grosupljem. Navdušujoč vtis so naredili tudi na občinstvo. »Bilo je čudovito. Čisto sem se predala glasbi in čudovitim glasovom, ki so se prepletali v podzemlju. Njihova naslovna pesem prav zares spominja na pot vodnih kapljic skozi kraško podzemlje,« je svoje vtise po koncertu strnila obiskovalka Mojca.

Priznala je, da je pot kapljic v glasbi še bolj začutila tudi zato, ker je v jami po nekajdnevnem deževju v soboto popoldne kapljajo in curljalo na vseh koncih in teh glasov enostavno ni bilo mogoče preslišati.

Res pa je, da so se čudovito spojili z vsebino prireditve, ki sta jo pod naslovom Kras in pesem pripravila Županova jama – turistično in okoljsko društvo Grosuplje ter Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Kras oziroma kraško podzemlje je v resnici okolje, ki ga oblikuje in ustvarja voda. Turistično društvo si že vrsto let prizadeva, da obiskovanje turističnih jam povezuje tudi s kulturnimi dogodki, po drugi strani pa so jame z urejeno infrastrukturo tudi primerne točke, kjer znanstveniki, ki proučujejo kras, opravljajo različne meritve in raziskave.

Sobotni dogodek se je začel s poljudnima predavanjema o krasu v Sloveniji in na Irskem, pripravila sta ju Nataša Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa (IZRK) in Laurence Gill z univerze Trinity College Dublin. Zanimivo ob tem je, da je prav njuno strokovno sodelovanje bilo tisti začetni sprožilec, ki je pripeljal do nastopa zbora Mellow Tonics v Županovi jami.

Čarobna akustika

Gill je Slovenijo v preteklih letih že večkrat obiskal, ob neki priložnosti je spoznal tudi Županovo jamo. Takrat so mu povedali, da se njena Velika dvorana – podzemni prostor, ki je približno 50 metrov dolg in 30 metrov širok, ima pa do deset metrov visok strop – odlikuje po specifični akustiki, ter da društvo, ki jamo upravlja, v njej občasno prireja tudi nastope pevskih zborov. Takrat se mu je v glavo vsadila ideja, kako zanimivo bi utegnilo biti, če bi lahko prišel sem pet z zborom, katerega član je ...

Zbor Mellow Tonics je pesem Inception Horizon posvetil krasu. V soboto so jo prvič izvedli v jami. FOTO: Blaž Samec
Zbor Mellow Tonics je pesem Inception Horizon posvetil krasu. V soboto so jo prvič izvedli v jami. FOTO: Blaž Samec

Zdaj bi lahko zapisali – kjer je želja, je tudi pot. Zbor Mellow Tonics vodi dirigentka in skladateljica Norah Constance Walsh, ki stalno išče priložnosti, kako repertoar zbora razširiti z originalnimi deli. Tako je v zboru v letu 2019, ko so se še posebej v znanstveni srenji krasoslovcev in geologov pripravljali na mednarodno leto jam in krasa, nastala ideja, da napišejo pesem, ki bi govorila o tem, kako nastane kras.

Besedilo je nastalo iz delčkov znanstvenih razprav in strokovnih člankov Laurencea Gilla, glasbo pa je ustvarila Norah Walsh. »Skladbo so navdihnile dogodivščine, povezane z različnimi lokacijami krasa na Irskem, ki sem jih obiskala. Zgodba sledi poti vode, ki pada ne zemljo, prodira skozi plasti skal, ustvarja in širi podzemne kanale ter se na koncu v izviru prebije na površje,« je povedala skladateljica.

Pesem, ki so jo poimenovali Inception Horizon (začetna plast, tista razpoka v apnencu, ob kateri začne nastajati jama), so prvič izvedli na koncertu na univerzi Trinity College v Dublinu (večina pevcev so učitelji in strokovni sodelavci te najstarejše irske univerze). V zboru je ves čas tlela želja, da bi zapeli tudi v podzemni kraški jami. Pri tem pa so naleteli na zelo praktičen problem – jam na Irskem sicer ni tako malo, žal pa nobena nima dovolj velikega prostora, v katerega bi lahko spravili zbor in občinstvo.

Po covidu se svet vrti na novo

In tako je v obdobju, ko smo po dveletni epidemiji covida-19 spet lahko začeli potovati, nastopila tudi možnost za organizacijo gostovanja v Županovi jami. Ker v zboru pojejo (tudi) raziskovalci krasa, v jami pa potekajo raziskave IZRK, ki v svetovnem merilu spada med najprepoznavnejše institucije na svojem področju, se je rodila ideja, da bi na prireditvi povezali glasbo in znanost, so povedali organizatorji.

»V Županovi jami izvajamo meritve temperature zraka in radona ter aktivnih mikrotektonskih premikov. Te sodijo med temeljne krasoslovne raziskave glavnih procesov, ki potekajo v podzemlju. Z njimi poglabljamo znanje o geološkem, geomorfnem, speleološkem in paleoklimatskem razvoju območja,« je pojasnila Nataša Ravbar.

Mikrotektonske premike beleži ekstenziometer, ki ga je predstavila Stanka Šebela. Naprava je v turistični jami zato, ker je to mesto, kjer je mogoče do nje dokaj enostavno dostopati, hkrati pa stabilnost jamske klime povečuje zanesljivost meritev. Serija podatkov iz te naprave bo pomagala bolje razumeti procese, ki pripeljejo tudi do pojavov, kot so med drugim potresi.

Sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU so predstavili svoje delo v povezavi z jamami. FOTO: Blaž Samec
Sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU so predstavili svoje delo v povezavi z jamami. FOTO: Blaž Samec

»Merimo tudi procese infiltracije vode v kraški vodonosnik, da bi lahko bolje razumeli vpliv vegetacije in prsti na zadrževalne čase prenikle vode ter predvideli vpliv obsežnejših okoljskih sprememb na vodno bilanco ter kakovost kraških izvirov,« je še povedala Nataša Ravbar. Merilno opremo in parametre, ki jih spremljajo, je predstavil Blaž Kogovšek.

Ker je tudi pri znanstvenih raziskavah v ekstremnih jamskih razmerah nujno potrebno znanje jamskih veščin, sta Matej Blatnik in Filip Šarc predstavila jamarsko opremo in plezalno tehniko. Tudi ta predstavitev je med obiskovalci pritegnila veliko zanimanja. Mogoče tudi zato, ker so gostujoči irski umetniki v istem prostoru poskrbeli še za eno in pri nas redko slišano atrakcijo – igranje na irske dude.

Presenečenje Oj, Triglav

Osrednja točka dogodka pa je kljub vsemu bil nastop zbora Mellow Tonics. Zapeli so izbor irskih tradicionalnih in sodobnih pesmi, od nekoliko melanholične Cill Chais, ki objokuje propad pomembne plemiške družine v 18. stoletju, preko priredbe znane rokovske skladbe Old Town, do povsem sodobne On a Quiet Day in The Future, ki črpa iz izkušnje »zaprtja« med štiri stene lastnega doma v epidemiji covida.

Norah Constance Walsh je kot dirigentka zbora Mellow Tonics slovensko občinstvo opazno navdušila s priredbo skladbe Oj, Triglav, moj dom. FOTO: Blaž Samec
Norah Constance Walsh je kot dirigentka zbora Mellow Tonics slovensko občinstvo opazno navdušila s priredbo skladbe Oj, Triglav, moj dom. FOTO: Blaž Samec

Občinstvo – jamsko pot med kapniki je napolnilo okoli sto obiskovalcev – si je z bučnim aplavzom prislužilo še dodatek. Ta je bil za vse prisotne verjetno prvovrstno presenečenje. Irski zbor je v povsem razumljivi slovenščini zapel Oj, Triglav moj dom. Tako da je bil poslovilni aplavz še precej daljši od vseh prejšnjih.

Preberite še:

Komentarji: