Bolje bo šlo gospodarstvu, bolje bo šlo vsem nam
Ali smo res na pravi poti? Mislim, da ne.
Ko razmišljam o sedanjem stanju v slovenski trgovini, se zavedam kompleksnosti izzivov, s katerimi se ta dejavnost spopada kot ena ključnih gospodarskih panog v Sloveniji. Vse višji stroški poslovanja, med katerimi so višje cene energentov, zvišani stroški dela in nove dajatve, ter nove administrativne obremenitve, so postavile trgovino pred ključne odločitve. Statistika razkriva več kot 15-odstotni upad realnega prihodka v slovenski trgovini, kar je vsekakor skrb vzbujajoče. Vendar pa ta izziv hkrati ponuja tudi priložnost za skupni razmislek o nadaljnji poti v gospodarstvu in trajnostnih rešitvah.
Ukrepi vlade na področju prehranskih košaric in obveznega pošiljanja podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov so prinesli trgovcem dodatne obremenitve v smislu administrativnih in finančnih bremen ter organizacijskih izzivov, potrošnikom pa same košarice niso in ne morejo prinesti pomembnih prihrankov, saj imamo v Sloveniji kljub nizki samopreskrbi eno najnižjih prehranskih inflacij v EU27, na drugi strani pa visoko splošno inflacijo.
Nesporno je, da se evropsko gospodarstvo, v katero je Slovenija tesno vpeta, ohlaja, najizraziteje prav v predelovalnih dejavnostih in trgovini, kjer so gospodarske razmere tudi najzahtevnejše. V teh že tako oteženih razmerah je slovensko gospodarstvo izpostavljeno številnim dodatnim finančnim obremenitvam, ki jih, mnoge brez socialnega dialoga, sprejema vlada – v zadnjem letu in pol jih je bilo kar devet, napovedane so najmanj še štiri dodatne. Ne gre samo za dodatne obremenitve – nekatere od teh ukrepov lahko povsem realno označimo tudi za neživljenjske eksperimente.
Kot zares ponesrečena rešitev, ki negativno vpliva na širši krog gospodarskih subjektov in tudi na zaposlene, se vsak dan kaže tako imenovano »štempljanje«, poskus reševanja preteklih kršitev pravic delavcev redkih posameznih kršiteljev. Da ne bo dvoma: zaščita pravic delavcev je nesporno kategorija, pri kateri ne sme biti kompromisov. Prakse delodajalcev, ki kršijo pravice delavcev, je treba obsoditi, po potrebi pa kršitelje tudi kaznovati. Pravice delavcev pa je treba zagotavljati z ukrepi, ki so življenjski in realno izvedljivi. »Štempljanje« to žal ni. Zakonodaja omogoča drugačne, učinkovitejše možnosti za doseganje enakega cilja, ki niso diskriminatorne do delodajalcev, ki delajo dobro in pošteno, pri tem pa tudi zaposlenim omogočajo fleksibilnejše oblike dela.
Žal to ni bil osamljeni primer vključevanja enostranskih rešitev v zakonodajo, podobno se je zgodilo z novelo zakona o delovnih razmerjih, ki v delovnopravno zakonodajo vnaša institute, ki tja vsebinsko ne sodijo, ter z interventno zakonodajo na področju zdravstvenega varstva, ki bo prinesla dodatne obremenitve delodajalcev iz nadomestil za bolniško odsotnost. Nerazumljivo je, zakaj vlada vztraja pri podaljšanju obdobja z 20 na 30 dni v breme delodajalca. Še posebno ker so le trije odstotki boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni. Zato je še toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katero niso odgovorni in nanj niti ne morejo vplivati.
Pričakovanja do ukrepov vlade
Naša pričakovanja do ukrepov vlade v prihodnjem letu so jasna: nočemo nič drugega kot to, kar so v večini držav EU že zdavnaj naredili in s tem tudi zagotovili višjo raven družbene blaginje.
Želimo torej uravnotežene ukrepe razbremenitve in obremenitve gospodarstva, konkurenčno poslovno okolje in ne nazadnje razvojno usmerjeno prehransko strategijo, ki ne temelji zgolj na obljubah o znižanju cen, ampak se osredotoča na zagotavljanje prehranske varnosti in suverenosti. Skrajni čas je, da v Sloveniji naredimo odločnejše korake za večjo samopreskrbo. Želimo manj birokracije in administracije ter razmere, v katerih lahko gospodarstvo deluje in ustvarja dobrine, ki so pomembne za delovanje celotne družbe. Trgovina je med ključnimi. Zmanjšanje realnih prihodkov v slovenski trgovini je vsekakor velik izziv, pri čemer moramo hkrati razvijati premišljene ukrepe, ki bodo uravnovesili interese gospodarstva, zaposlenih ter celotne družbe. Vlada ima ključno vlogo pri ustvarjanju takšnega poslovnega okolja, zato želimo konstruktivni dialog in sodelovanje za blagostanje vseh.
Vladi predlagamo, da pregleda svoje dosedanje delo in se sooči s ključnim vprašanjem – ali smo res dosegli točko, ko bomo v gospodarstvu prisiljeni seliti proizvodne obrate v druge države in zapirati trgovine? To vsekakor ni podlaga za gradnjo socialne države, saj brez uspešnega gospodarstva tudi ne more biti temeljev za socialno državo.
Ne glede na ugotovitve od vlade pričakujemo odgovornost ter izpolnitev obljub, ki jih je dala gospodarstvu. Na Trgovinski zbornici Slovenije kljub različnim pogledom, ki jih imamo na reševanje nekaterih ključnih izzivov, verjamemo v potencial sodelovanja in konstruktivnega socialnega dialoga.
Trgovci so lahko marsikomu odličen zgled
Pri načrtovanju prihodnosti našega poslovnega okolja se vzpostavlja ključna zaveza trajnosti, ki nas povezuje z dobrobitjo našega planeta in blaginjo prihodnjih generacij. V današnjem času je trajnostni razvoj ključen za vsako gospodarsko panogo, tudi trgovino, saj je usmerjen v dolgoročno ohranjanje okolja, družbeno odgovornost ter gospodarsko rast. Na Trgovinski zbornici Slovenije smo ob prepoznavanju pomembnosti trajnostnega poslovanja letos prvič podelili nagrade za trajnostno poslovanje podjetij, ki se izkazujejo s številnimi aktivnostmi na tem področju. Ta podjetja so vredna pohvale za svoja prizadevanja pri ustvarjanju in izvajanju do okolja prijaznejših praks, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter spodbujanju trajnostne porabe. Nagrajenci so odličen zgled in dokaz, da se trajnost in uspešno poslovanje lahko odlično prepletata, gradita ugled podjetja ter prispevata k trajnostni prihodnosti slovenske trgovine.
Prihodnost trgovine sooblikuje tudi digitalizacija. Digitalna prisotnost postaja ključna za konkurenčnost trgovcev, saj omogoča hitro prilagajanje spremembam na trgu ter vzpostavljanje trdnejših vezi s strankami. V prihajajočem letu se obeta nadaljnja rast digitalizacije v trgovini, ki bo še naprej preoblikovala prihodnost poslovanja in nakupovalnih navad.
Glede na dinamiko sprememb v svetu trgovine lahko z gotovostjo trdim, da nas v prihodnjem letu čakajo pomembni izzivi ter tudi priložnosti za inovacije in rast. Spremembe v globalnem okolju, tehnoloških trendih ter željah in navadah potrošnikov bodo zahtevale prilagodljivost in ustvarjalnost naše panoge. Pričakujem, da bo ključno vlogo imela trajnostna usmerjenost ter nenehno prizadevanje za izboljšanje poslovnega okolja. Prav zadnje, gradnja poslovnega okolja, ki omogoča gospodarsko rast in poslovni napredek strateških panog, kakršna je trgovina, ne pa da jo duši, bi moral biti glavni cilj vlade. Vse bi se moralo začeti z zavedanjem, kako pomembni sta konkurenčnost in prožnost za prilagajanje na vse zahtevnejše tržne razmere. V ospredje prihajajo pametne trgovine, ki bodo prinesle številne novosti za trgovce, zaposlene, ne nazadnje pa tudi za potrošnike. Na tem mestu je zato utemeljeno vprašanje, ali nam zakonodaja ta razvojni korak sploh dopušča ali bomo spet našli kup izgovorov, da takšne ideje že v startu zatremo.
Leta 2024 si želimo konstruktivnega sodelovanja med vsemi deležniki v trgovini, gospodarstvu ter družbi nasploh, kar bo spodbujalo inovacije, odgovorno poslovanje in skupno dobro, ki se izraža tudi z donacijami in sponzoriranjem športa, kulture, izobraževanja ranljivih skupin in družbe nasploh. Želimo si, da bi vlada in odločevalci razumeli pomembnost trgovine, ki tudi v sedanjih zahtevnih razmerah zagotavlja nemoteno oskrbo prebivalstva z vsemi potrebnimi dobrinami, in širšega gospodarstva ter sprejemali ukrepe, ki bodo olajšali, ne pa oteževali gospodarsko delovanje. Bolje kot bo šlo gospodarstvu, bolje bo šlo zaposlenim in s tem naši celotni družbi.
Naj bo prihodnje leto kar se le da perspektivno, polno novih priložnosti in trajnostnih dosežkov za nas vse!
***
Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
