Mi smo ocean

Od 9. do 13. junija 2025 bo Francija gostila tretjo konferenco Združenih narodov o oceanu (UNOC3). To bo odločilni trenutek, saj se bo v Nici zbralo približno sto voditeljev držav in vlad ter več deset tisoč udeležencev, raziskovalcev, znanstvenikov, predstavnikov gospodarstva, okoljskih aktivistov in državljanov z vsega sveta. Francija bo ob tej priložnosti predstavila jasen cilj: zaščititi ocean s konkretnimi dejanji.

Ocean je naše skupno dobro. Hrani in varuje ljudi. Navdihuje nas ter nas vabi na potovanja. Zagotavlja nam trajnostno energijo, možnost za trgovanje, vire in neskončno znanstveno znanje.

Vsak tretji človek je za preživetje odvisen od oceana, vendar je ta v nevarnosti. To je prostor, ki je še vedno večinoma neraziskan, brez globalnega upravljanja in brez zadostnega financiranja za svojo ohranitev. Podatki so skrb vzbujajoči: po rezultatih študije, objavljene v reviji Science, je vsako leto v ocean odvrženih več kot osem milijonov ton plastike. K temu dodajmo še čezmeren ribolov, ki prizadene več kot tretjino ribjih staležev, zakisljevanje vode, zvišanje morske gladine in uničenje morskih ekosistemov. Ti pojavi se vse bolj stopnjujejo kot neposredna posledica podnebnih sprememb.

Čas je za ukrepanje. Bolj kot kdajkoli prej moramo poskrbeti, da bo multilateralno ukrepanje kos izzivom, povezanim z zaščito oceana.

Florence Lévy, francoska veleposlanica v Sloveniji. FOTO: Jonathan Sarago/Meae

Deset let po podnebni konferenci COP21 in pariškem sporazumu, ki je vzpostavil zavezujoči globalni okvir za omejevanje segrevanja ozračja, predstavlja UNOC3 zgodovinsko priložnost. »Sporazumi iz Nice« bi lahko postali pravi mednarodni pakt za ohranjanje in trajnostno uporabo oceana. Ta pakt bi bil neposredno usklajen s cilji trajnostnega razvoja, ki jih je OZN sprejel leta 2015.

Da bi cilj dosegli, bi morale biti razprave v Nici konkretne in usmerjene v dejanja. Treba bo vzpostaviti boljšo upravljavsko strukturo, zagotoviti večje financiranje in poglobiti poznavanje morja.

Pri upravljanju je ključni vzvod sporazum o zaščiti biotske raznovrstnosti na odprtem morju (BBNJ). Odprto morje – več kot 60 odstotkov oceanov – je zdaj edini prostor, ki ga ne ureja mednarodno pravo. Zaradi pomanjkanja nadzora in skupnih pravil se dogajajo prave družbeno-okoljske katastrofe: množično onesnaževanje s plastiko in ogljikovodiki, nezakonit in nereguliran ribolov ter lov na zaščitene vrste morskih sesalcev. Da bi odpravili to pravno praznino, moramo doseči, da pogodbo ratificira 60 držav in tako omogočiti uveljavitev sporazuma BBNJ.

Zaščita oceanov zahteva tudi mobilizacijo javnih in zasebnih finančnih sredstev ter podporo trajnostnemu modremu gospodarstvu. Če želimo tudi v prihodnje izkoriščati izjemne gospodarske priložnosti, ki jih daje ocean, moramo zagotoviti obnavljanje morskih virov. V Nici bo predstavljenih več zavez na področju mednarodne trgovine, pomorskega prometa, turizma in naložb.

In ne nazadnje – kako zaščititi tisto, česar ne poznamo, ali kar poznamo premalo? Znanje o oceanih moramo poglobiti in ga širiti naprej. Danes znamo bolje kartirati površino Lune ali Marsa kot dno oceanov, čeprav oceani pokrivajo 70 odstotkov Zemljine površine! Skupaj moramo mobilizirati znanost, inovacije in izobraževanje za boljše razumevanje in večjo ozaveščenost širše javnosti.

Ob vse hitrejših podnebnih spremembah in čezmernem izkoriščanju morskih virov, ocean ni le eno od številnih vprašanj – gre za skupno odgovornost. Dvom o multilateralizmu nas ne sme odvrniti od skupne dolžnosti. Ocean je univerzalna vez, je v središču naše prihodnosti. Skupaj lahko dosežemo, da bo konferenca UNOC3 prelomni trenutek za naše narode, za prihodnje generacije in za naš planet.

Ponosni smo, da se lahko zanesemo na zavezanost Slovenije za uveljavitev sporazuma BBNJ. Skupaj, v duhu zaščite oceana, bomo v Nici proslavili to izjemno zmago.

***

Florence Lévy, francoska veleposlanica v Sloveniji.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.