Ministri in sankcioniranje zlorab platformnega dela
Pred pandemijo smo o platformah lahko brali predvsem v tujem tisku, zdaj je oglaševanje te vrste zaposlovanja med najintenzivnejšimi načini oglaševanja nasploh. Lahko ga vidimo v ekonomskopropagandnih prekinitvah televizijskega programa in tudi ob ogledu naravoslovnih posnetkov z youtuba. Evropske vlade so se zaščite osnovnih človekovih pravic znotraj platform zato lotile aktivno. Podobno je storil tudi evropski parlament. Republika Slovenija pa nič.
Platforme oglašujejo svojo prijaznost do strank in potencialnih zaposlenih. Strankam obljubljajo, da jih bodo zalagale s hamburgerji in plenicami, prihodnjim zaposlenim pa, da jim bodo zagotovile svobodno načrtovanje delovnega časa, služenje svojega denarja in tudi dejstvo, da bodo kot zaposleni sami svoji šefi. Vsekakor se sliši odlično. Za študente v vrhunski formi. Za tiste, ki se jim s študijem pravzaprav ne mudi nikamor in hočejo postati »malo bolj neodvisni«. Lahko pa na kolesih v mestu vidimo ljudi različnih starosti, ki z velikimi štirikotnimi nahrbtniki po megli in dežju manevrirajo med avtomobili. Raziskava, ki jo je Mednarodna organizacija dela izvedla v 57 državah, to dejstvo potrjuje. Poudarja namreč, da je povprečna starost platformnih delavcev 35 let. To pomeni, da je povprečni zaposleni precej po obdobju študentske želje po »svojem denarju« in »delu brez šefa«.
Večina v tej starosti živi partnersko življenje »na svojem«, številni imajo tudi otroke. Ista raziskava kaže tudi, da je zdravstveno zavarovanih šest odstotkov platformnih delavcev, pokojninsko pa 35 odstotkov. Šestintrideset odstotkov platformnih delavcev dela sedem dni v tednu, 43 pa jih je delovno aktivnih v nočnem času. V Amazonu, ki ga navaja kot poseben primer, ima 66 odstotkov zaposlenih manj kot minimalno plačo, pri tem, da so dohodki družbe lani znašali 21,33 milijarde dolarjev. Da pa razmere pri nas niso nič boljše nakazuje raziskava, ki so jo ob dnevu dostojnega dela predstavili na sindikatu Mladi plus. »Izkazalo se je, da delavci v dostavi hrane nimajo zagotovljenega dostopa do sanitarij. Da so manjše telesne poškodbe pri kolesarjih dostavljavcih zelo pogoste, pomeni, da za njihovo varnost in zdravje ni poskrbljeno. Ugotovili smo tudi, da je shema plačil nepredvidljiva in negotova, številni dostavljavci delajo sedem dni na teden po 12 ur, brez zagotovljenega odmora med delovnim časom,« je opozorila Staša Jovanović.
Številne evropske države so se zaradi neurejenosti platformnega dela premaknile. Začele so sprejemati ukrepe, ki bodo izkoriščanje platformnih delavcev ukinili. Nemški minister za delo Hubert Heil je dejal, da ne bo dovolil, da bi se v platformni ekonomiji digitalizacijo mešalo s klasičnimi zlorabami dela. Poudaril je, da vlada načrtuje konkretne ukrepe, ki bodo platformnim delavcem zagotovili socialno in zdravstveno varnost. Pa tudi da bo platformno delo v prihodnje vključevalo plačila za bolniške dopuste, dopuste in porodniške odsotnosti ter da bodo v primeru sporov podjetja morala dokazovati, da v njih ne nastajajo zlorabe, ne da je ta odgovornost na plečih platformnih delavcev. Francoska ministrica za delo Élisabeth Borne je dejala, da je naloga države zaščititi delo ter da znotraj ministrstva že deluje posebna strokovna skupina, ki pripravlja predloge za enakovredno socialno zastopanost samozaposlenih, ki delujejo v platformnem gospodarstvu. Portugalski minister za delo José Antonio da Silva je v naslavljanju problema naredil celo korak več in na evropsko komisijo naslovil zahtevo po zaščiti evropskih delovnih, zaposlitvenih in socialnih standardov.
Slovenski minister za delo Janez Cigler Kralj je na julijskem sestanku z omenjenimi ministrskimi kolegi dejal, da je »treba uveljaviti vsaj minimalne standarde za osebe v nestandardnih oblikah dela« ter da je zagotavljanje pravičnih delovnih pogojev in ustrezne socialne zaščite »najpomembnejše za ustvarjanje odpornih in vključujočih trgov dela«. Ni pa podal nobenih konkretnih ukrepov ali politik, s katerimi se bo vlada spopadla z zlorabami platformnega dela. Vsaj po podatkih, ki so dostopni na straneh ministrstva ne. Je pa tri dni po svetovnem dnevu dostojnega dela poudaril, da mora sistem socialnih transferjev sicer služiti kratkotrajnemu preseganju stiske, sočasno pa prejemnike motivirati, da se spet vključijo na trg dela. Tako stališče pa vsekakor presega neaktivnost samo. Kaže namreč, da ima minister drugačno razumevanje problema platformnega dela in prekarnosti, kot ga imajo njegovi evropski kolegi. Da bi k spremembam spodbujal delavce ne neodgovornih delodajalcev.
Odnos sedanje vlade do platformnega dela lahko vsaj v širšem kontekstu razumemo. O tej temi v koalicijski pogodbi namreč ni niti stavka. Razumemo lahko tudi odnos ministra za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravka Počivalška, ki potrebo po nadaljnji fleksibilizaciji dela zagovarja v upanju, da ga bodo podprli tisti predstavniki gospodarstva, ki jim fleksibilizacija dela ustreza. Težje pa razumemo, da se od platformnega dela distancira Janez Cigler Kralj, minister, ki je za zaščito delavskih in socialnih pravic prebivalcev Republike Slovenije zadolžen poklicno.
Platforme v Franciji so zaradi ukrepov vlade leta 2021 redno zaposlile 4500 platformnih delavcev, ki so pred tem svoje delo opravljali prekarno. Nemška vlada pospešeno pripravlja politike znotraj odpravljanja zlorabe platformnega dela. V Italiji, na Slovaškem ter celo v Indiji so delovanje Uberja prepovedali. Slovenija pa ostaja zgolj pri moralni obsodbi zlorab platformnega dela. Inšpektorat za delo in vsa druga orodja, s katerimi bi se bilo mogoče boriti proti zlorabam, ostajajo podhranjena in neučinkovita. S čimer naša država ne krši le temeljev lastne ustave, ampak tudi usmeritve, ki jih za razvoj trajnostne, v prihodnost usmerjene družbe podaja evropski zeleni dogovor.
***
Črt Poglajen, Inštitut za študije prekariata.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
