Preprečiti preprečljivo

Vsako leto zaradi bolezni, ki jih večinoma znamo preprečiti, umre 41 milijonov ljudi. To osupljivo število – 74 odstotkov vseh smrti po svetu – ne predstavlja le zdravstvene krize, ampak tudi neuspeh politike. Pomeni poziv k dejanjem. Predvsem za vlade, zdravstvene sisteme in družbo kot celoto.

Osredotočiti se je treba na preprečevanje bolezni. Na nedavnem simpoziju z naslovom Strateško posvetovanje o sodobnem zdravstvenem sistemu in sodobnih zdravstvenih politikah, ki je potekal v Državnem svetu Republike Slovenije, sem imel čast sodelovati s slovenskimi strokovnjaki pri pripravi poti do odpornejšega modela zdravstvenega varstva.

Takšnega, ki je osredotočen na preventivo. Na podlagi svojih izkušenj kot klinični zdravnik in kot dejaven zagovornik javnega zdravja v EU, pri čemer sodelujem v več pobudah za zdravstveno preventivo, sem poudaril preprosto, a nujno resnico: sodobni evropski zdravstveni sistemi se morajo od zdravljenja bolezni preusmeriti k njihovemu preprečevanju.

Nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca, rakava obolenja, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, predstavljajo skoraj tri četrtine vseh smrti po svetu. Še bolj skrb vzbujajoče je, da 15 milijonov teh smrti prizadene ljudi, stare od 30 do 69 let. Življenje se prekine v njihovih najbolj produktivnih letih.

V Sloveniji, tako kot v večjem delu Evrope, staranje prebivalstva in naraščajoče stopnje kroničnih bolezni predstavljajo resen izziv. Poleg čustvenega bremena pa nenalezljive bolezni obremenjujejo državne proračune, zmanjšujejo produktivnost delovne sile in povečujejo pritisk na sisteme socialnega varstva. Preventiva tako ni le dobra zdravstvena praksa, ampak tudi pametna gospodarska odločitev.

Andrzej M. Fal FOTO: Osebni arhiv

Močno javno zdravstvo se začne z zanesljivimi dokazi. Preseči moramo ideologije in se pri pripravi politik opirati na podatke iz resničnega sveta kot tudi na znanstvene raziskave. Učinkovite strategije, na primer nacionalni presejalni programi za bolezni, kot je pljučni rak, omogočajo zgodnje odkrivanje bolezni, kar izboljša stopnjo preživetja in hkrati zmanjša dolgoročne stroške oskrbe.

Pri tem je zdravstvena vzgoja prav tako ključna. Ko se mladi že zgodaj v življenju učijo o prehrani, vadbi in nevarnostih kajenja oziroma pitja alkohola, se te navade pogosto ohranijo tudi v odraslosti. Države, ki so vlagale v zgodnje, na dokazih temelječe izobraževalne programe, zaznavajo merljivo zmanjšanje kajenja in debelosti – kar dolgoročno rešuje življenje in znižuje stroške zdravstvene oskrbe.

Kajenje ostaja eden od vodilnih vzrokov za prezgodnjo in preprečljivo smrt po vsem svetu. Čeprav mora biti popolna opustitev kajenja še naprej končni cilj, se moramo soočiti z realnostjo. Ne bodo vsi kadilci prenehali kaditi. Oblikovalci politik bi tako morali razmisliti o davčnih modelih, ki temeljijo na relativni škodljivosti.

Najnevarnejši izdelki naj bodo obdavčeni višje, medtem ko se spodbuja prehod na manj škodljive alternative. Ne gre za podpiranje uporabe nikotina, ampak za zmanjšanje preprečljive škode. Strategije zmanjševanja škode in prehod na alternative tako lahko zmanjšajo zdravstvena tveganja. Za polnoletne kadilce, ki ne morejo oziroma nočejo prenehati, pa je ponudba manj škodljivih alternativ pragmatičen korak naprej.

Zaradi bolezni, ki so posledica kajenja, vsak teden umre 60 ljudi

Gradnja trajnostnega zdravstvenega sistema, osredotočenega na preventivo, zahteva sodelovanje. Oblikovalci politik, zdravstveni delavci, raziskovalci in državljani imajo vsi svojo vlogo. Transparentna komunikacija, skupno odločanje in sodelovanje skupnosti so ključni za pretvorbo dobrih idej v trajne spremembe.

Predstavljajmo si, na primer, slovenskega delavca srednjih let, ki mu diagnosticirajo sladkorno bolezen tipa 2 – bolezen, ki bi jo bilo mogoče preprečiti z zgodnejšim ukrepanjem ali večjo ozaveščenostjo. Takšna zgodba ni osamljena. Je del rastočega vzorca in izraža nujno potrebo po ponovnem premisleku o naših prioritetah na področju javnega zdravja.

Preventiva ni zgolj ena izmed možnosti politike – je namreč naše najmočnejše orodje. Z odločitvami, ki temeljijo na podatkih, vlaganjem v izobraževanje in sprejemanjem inovativnih strategij lahko rešujemo življenja, znižamo stroške ter zagotovimo, da bodo prihodnje generacije podedovale bolj zdravo in odpornejšo družbo. Ne čakajmo, da nas bolezen prehiti. Ukrepajmo – skupaj in zdaj –, da preprečimo tisto, kar se da preprečiti.

***

Prof. dr. Andrzej M. Fal, specialist interne medicine, alergologije in javnega zdravja, vodja Oddelka za alergologijo, pljučne bolezni in interne bolezni na Nacionalnem inštitutu za medicino v Varšavi.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.