Slovenija pred dvojnim izzivom

Spremembe, ki se nam napovedujejo, ne bodo zahtevale le manjše potrošnje, zahtevale bodo novo življenjsko in potrošniško kulturo.
Fotografija: FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters
Odpri galerijo
FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters

Slovenija se je, skupaj z drugimi članicami Evropske unije, znašla pred dvojnim izzivom. Z ene strani se spopada z draginjo, ki slabi vse – revne in bogate, z druge pa s potrebo po zelenem prehodu, v katero bomo prav tako morali investirati vsi.

In četudi se zdi, da je odprava draginje urgentnejša od politik, ki se ukvarjajo z zaščito okolja, nas vrhunski strokovnjaki, kot sta dr. Lučka Kajfež Bogataj in mag. Rudi Vončina, opozarjajo, da to ne drži. Da bo katastrofa, ki nas čaka, če v energetskem prehodu ne naredimo odločnega koraka naprej, precej resnejša od te, danes. Da bo ravnanje jutri ali po srednjeročnem razmisleku prepozno.

Stroka pa opozarja tudi na to, kar je treba na tem mestu prav posebej podčrtati: da bodo brez sodelovanja civilne družbe in mladih še tako dobro osmišljene politike, še tako znanstveno utemeljene rešitve in še tako sodelujoča podjetja z glavo zadeli v zid, če se ne bodo obrnili na javnost. Spremembe, ki se nam napovedujejo, od državljank in državljanov namreč ne bodo zahtevale le manjše potrošnje, zahtevale bodo novo življenjsko in potrošniško kulturo.

Novo razumevanje tega, kaj človeka bogati in kaj ga dela pogrošnega. In če jim bo politika prinesena na pladnju, ne da bi bili vključeni v razmislek, je gotovo ne bodo vzeli za svojo. Zahtevali bodo nov odnos do pravic in odgovornosti. Dodajam pa k omenjeni opredelitvi nosilnih deležnikov razvoja tudi: sindikate, prekarne in predvsem starejše. Ljudi, ki bi s svojo izkušnjo lahko in gotovo bodo pripomogli k družbenemu prehodu. Ker jih prihodnost mladih skrbi. In bi radi k njej prispevali.

Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani zato v sredo, 12. oktobra, organiziramo tri omizja, ki bodo naslavljala oba zorna kota razvoja. Tako odpravo draginje kot zagotavljanje zelenega prehoda in bodo naslovila ključne probleme naše družbe. Povezovala bodo vse generacije, delavce in delodajalce. Združili bomo zorne kote, ki so za diskusijo ključni, če želimo družbo povezati na način, ki bo omogočil ukvarjanje s temami in obuditev duha kritičnega mišljenja. Tistega duha, ki je družbo pomagal na novo premisliti v 60. letih prejšnjega stoletja in svet premakniti z mrtve točke.

Smo pa ob študentih, profesorjih in nevladnikih v vsa tri omizja kot sogovornike povabili tudi najvišje predstavnike vlade. K temu nas je motiviralo dejstvo, da so še pred kratkim tudi po naši deželi strašila (neo)liberalna prepričanja, da mora država postati minimalna, da mora biti trg dela kar se da fleksibilen, če želimo ohraniti dostojnost zaposlenih, da morajo vsi prihodki v proračun biti spuščeni kar se da nizko in da je odgovornost za uspeh in dobro življenje na posamezniku, ne na družbi. Se pravi načela, ki s svojo konservativnostjo v sedanjih (pa tudi v vseh drugih) pogojih močno poglabljajo krizo na vseh področjih, ki jih obravnavamo.

Na dogodek smo ob predsedniku vlade povabili tudi ministre, v občinstvo pa smo poleg študentov vseh treh fakultet vključili tudi predstavnike sindikatov, Študentske organizacije Slovenije, Združenja Manager in kandidate za predsednika republike. Prav pri teh bo namreč zelo zanimivo videti, kdo probleme ljudi, narave in družbe vidi v kontekstu svojega poslanstva in kdo ne.

Kot človek, ki se v največji meri posveča prekarnosti, lahko sicer rečem, da so kritike na račun spopadanja s problemi prekarnosti vselej dobre. Vsaka kritika nakaže dodaten razmislek. In skrb. Tudi kadar prihaja od onih, ki so vladi svetovali v nekem drugem času in ob neki drugi koalicijski pogodbi, ki prekarnosti ni omenila niti z eno besedo. Pomembno pa je, da sogovornike med seboj povežemo v konstruktivnem diskurzu in da se stvari nazadnje le premaknejo s statusa quo, ki traja vse predolgo in državo slabi na vse preveč ravneh. Predvsem pa slabi ljudi, ki delajo in kljub temu nimajo ne osnovne varnosti ne pravic, ki bi jih vsi delavci sicer morali imeti.

Je pa v razmisleku o prekarnosti pomembno slediti izhodiščem, ki so si jih stranke, ki vodijo vlado, zadale v koalicijski pogodbi. Navedle so, da bodo ukinile outsourcing, ki ga uporabljajo ministrstva za najem snažilk in varnostnikov, poleg tega so se zavezale tudi, da bodo za sistemsko odpravo problemov v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravile strategijo, standard za odpravo prekarnosti in ukrepe vključile v časovnico. Poleg tega so podprle tudi zahtevo več kot sto akademikov po tem, da prekarnost iz poljudnoznanstvenega končno postane tudi pravni pojem.

V času draginje in kriz je pomembno, da se s temo ukvarjamo intenzivno in jo sistematično odpravljamo, ker sočasno zmanjšuje prihodke (in z njimi moč) socialne države, povečuje pa izdatke za zdravstveno in socialno podporo. Ljudem jemlje tako dostojanstvo kot kupno moč. Poleg tega pa jih izključuje iz družbenega razmisleka o tako pomembnih stvareh, kot je premagovanje gospodarske in okoljske krize.

Da bi dosegli povezovanje družbe z obravnavo vseh treh tem, se pravi draginje, energetske krize in prekarnosti, in naredili korak naprej, k čemur sta zbrane na Okoljskem posvetu v Moravskih Toplicah v soboto pozvala dr. Lučka Kajfež Bogataj in mag. Rudi Vončina, vas kot en od organizatorjev javnega posveta vabim, da se nam pridružite. Želimo iskati rešitve za probleme, s katerimi se soočamo, zavedamo pa se, da je treba pri vprašanjih, ki nas zadevajo vse, dejansko povezovati vse.

***

Črt Poglajen je politolog, analitik in urednik. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Komentarji: