V nadaljevanju preberite:

Smrtni strel v prsi najstniku namesto plačilnega naloga za prometni prekršek, kaos na ulicah francoskih mest, goreči avtomobili, goreča knjižnica, plenjenje lokalov, spopadi epskih razsežnosti predvsem mladih, ob tem pa še globoko deprivilegiranih Francozov priseljenskih korenin s tisoči do zob oboroženih, a nemočnih policistov – vsega tega zagotovo ni bilo med cilji rahljanja pravil za uporabo strelnega orožja pripadnikov francoske policije v letu 2017. Toda prav ta drobna in intelektualno zagotovo nezahtevna zakonodajna prilagoditev pravil policijskega ravnanja takrat teroristično ogroženi francoski realnosti, s katero je bila prometnim policistom odobrena uporaba strelnega orožja tudi v banalnih postopkih kontrole prometa, če se prometni prekrškarji bodisi ne želijo ustaviti bodisi jim poskušajo pobegniti, je v šestih letih pripeljala do teh posledic. Do tega, da danes v Franciji policisti streljajo na prometne prekrškarje. Seveda ne kar na vse in povprek, pač pa očitno zgolj na tiste izbrane v policijskih postopkih vizualnega rasnega profiliranja, na črne, rjave in zle. Tega zadnjega se, na ravni podatkov, baje »žal« ne da dokazati, ker v administrativnih analitičnih postopkih ravnanja francoske policije, v skladu z aktualno diktaturo totalne politične korektnosti, pač ni dovoljeno zbirati podatkov »na rasni podlagi«. To pa pripelje do popolnoma histerične in absurdne situacije, ko v družbi, ki se nas tako močno trudi prepričati, da je barvno slepa, policijski naboji tako rekoč brez napake vedno zadenejo v črno oziroma v rjavo.