V nadaljevanju preberite:

Ne maram cirkusa. Ne maram gledati plešočih medvedov in po dveh nogah koracajočih pudljev. Ne maram klovnov. Ne bojim se jih; le odvratni so mi v svoji očitni narejenosti. Vragolije artistov visoko nad menoj in njihova gumijasta telesa mi vzbujajo nelagodje. Občinstvo okrog mene zadržuje sapo, navdušeno vzdihuje ali kriči, kar moj občutek tujosti, nepripadnosti še stopnjuje. Hočem ven hočem ven hočem ven.

In tako sem šla ven. Iz dušečega cirkuškega šotora sem stopila na plano. Šele po pol stoletja poskušam znova pokukati noter. Pomagata mi koronski čas in dejstvo, da cirkuška skupina moje hčere nima denarja za šotor.