Edini akterji, ki bi lahko nevtralizirali tempirano katalonsko bombo, sedijo v Bruslju – in živijo v utvari, da se jih zgodba ne tiče.

Galerija
Ogromna večina protestnikov, ki so od razglasitve obsodilne sodbe napolnili trge, ostajajo zvesti prejšnjim oblikam miroljubne mobilizacije. FOTO: Pau Barrena/Afp
»Katalonija je kot poštna kočija v starem kavbojskem filmu.« Tako mi je pred dobrim letom stanje v domovini razložil barcelonski prijatelj. »Vidimo jo drveti po prostranih prerijah, a sprva ne posumimo, da bi bilo kaj hudo narobe. Šele naslednji prizor nam razkrije, da je kočijaž omagal: konjska vprega je ušla izpod nadzora. A resnost situacije se nam pokaže šele, ko se kamera s prednjega sedeža počasi pomakne v notranjost in ugotovimo, da je voz napolnjen z nitroglicerinom. Ko kolo prvič udari ob kamen, nam srce poskoči – a zgodi se ne nič. Ob naslednjem udarcu pomislimo, da je razvlečeni prizor le neposrečena inscenacija napetosti. A v resnici nihče ne ve, kdaj bo naslednji udarec celotno zadevo pognal v zrak. Nitroglicerin je zgodovina dežele. In zgodba nima režiserja.«
Protesti, ki ...