Na zdravje!

Pravijo, da je v nekaterih državah prvi petek v avgustu praznik piva. V drugih je vsak tretji dan osmega meseca dan belega vina. V obeh primerih: na zdravje!

Ko se kozarca poljubita, zazveni trenutek, poln užitka. Pogledamo drug drugemu v oči, nasmehnemo se drug drugemu in po grlu nam steče hladna blaženost. Naenkrat se nam zdi čudovita še vročina! Saj smo tako ali tako ljudje enako kakor vino večinoma voda … z nekaj čustvi. Tako ali tako smo enako kakor pivo polni mehurčkov, ki jim pravimo spomini.

Pravkar mi ti plemeniti tekočini pripovedujeta o tem, kako dolgo si že človek želi istih stvari. Vino je, ugotavljajo arheološka najdišča, nastalo pred pisano zgodovino človeštva in morda so ga prvi pili prav Kitajci približno 7000 let pred našim štetjem. Zdi se, da je tudi pivo nastalo približno takrat na ozemlju današnjega Irana, in znanstveniki pravijo, da sta prav dve agregatni stanji žita – kruh in pivo – najbolj pripomogli k temu, da je človeštvo zakorakalo na pot tehnološkega napredka in zmoglo ustvariti veličastne civilizacije.

Odpravimo se torej po našem delu poti! Posejati, obrati, fermentirati, filtrirati, ustekleničiti, popiti. Toda kaj si sploh lahko izmislimo novega, če je vse tu že več tisočletij? Stari Kitajci so ustvarili popolno državo, Sumerci so si izmislili denar in posojila, stari Grki so napisali vso filozofijo in stari Rimljani so izpopolnili popivanje in hedonizem.

Kaj lahko torej prispevamo k civilizaciji, že zaliti s hladnim vinom, bogati z mehurčki piva in znani po pretiravanju v najboljšem slogu?

Lahko ji samo dodamo ta trenutek, v katerem je poseben samo naš zvočni dotik z robovi kozarcev. Zapojemo lahko staro pesem in ji podarimo nov dih življenjske radosti v še enem požirku vina. Objamemo lahko novega prijatelja in ga pogostimo z ledeno mrzlim pivom. Tako ali tako je obstoj samo spreminjanje agregatnega stanja. Življenje je večinoma voda. Z nekaj malega čustev in spominov.