Osamljena zvezda Evrope po tolažbo k Trumpu
Ljudje so malce z nezaupanjem gledali direktorja Rižanskega vodovoda Martina Preglja, ko je v iskanju rešitve za preskrbo Istre z vodo dejal, da bi med drugim na hitro speljali cevi od Postojne do Kopra. Rešitev se je zdela za Luno. On pa je odgovoril, da je pač gradbinec, za katere velja, da v primeru težav ali ovir iščejo rešitev.
Našli so še bolj zapleteno rešitev: namesto po cevi jo zdaj vozijo neprekinjeno s cisternami. Podobno kot vozi podzemna v Londonu, vsakih dvanajst minut. Če ne bo dežja, bo Martin oblake uvozil z Islandije ali iz najbolj deževne evropske države Litve.
Spremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!
Imaš ljudi, pri katerih se vse da. In njihove nasprotnike, ki trdijo, da je vse na tem svetu absolutno nemogoče. Sladkovodni ribiči, na primer, trdijo, da je za vse težave njihovih postrvi kriv vodovod, ker vodo usmerja gospodinjstvom. Prav nič jih ne zanima, da tudi ribiči vsak dan kuhajo, pomivajo posodo, pijejo bevando, redno hodijo na stranišče in se vsaj včasih tudi stuširajo. Oni niso nikoli problem. Problem je podjetje, ki skrbi za vodovodne cevi. Tako ljudje tudi običajno gledajo na svet. Najpomembnejši je njihov zorni kot, oni sami. Drugega sveta ni in jih ne zanima.
Si mislite, da bi te dni Nemci zahtevali od sodržavljanov, naj ne pijejo več vode, ker je zmanjkuje v Renu in ladje ne morejo več pluti? Če upade gladina Rena za še sedem centimetrov, je plovbe konec. Tudi to je verjetno del zarote. Tudi sušo so si izmislili. Morda bi Nemci lahko problem rešili, če se ne bi več prhali, če ne bi splakovali stranišč. V parku Škocjanske jame so rekli, da bo konec njihovega parka, če bi po naključju naredili jez na Suhorici. Jez, kakršne delajo vse civilizacije tega sveta. Celo na pritokih Reke na Notranjskem so pred pol stoletja, denimo, naredili dva jeza: Klivnik in Mola. Nikogar ne motita. Nasprotno, tam sta v ponos ribičem, turističnim delavcem in parku. Kako so si različni: eni jezi prinašajo odrešitev, drugi konec sveta.
Končno si tudi Boris Johnson zasluži pohvalo, da je odkril prostor za medene tedne v Sloveniji. Tudi slepa kura zrno najde. A pri tej pohvali ohranjamo nekaj zadržanosti. Prvič, obstaja vsaj teoretična bojazen, da bi si morda gospod Johnson ob užitju vseh teh prelesti premislil in med zobmi stisnil: »Mat'r, sem ga polomil, da smo se odcepili od teh divot.« No, upajmo, da ga ta pamet še ni srečala. Kar je naredil, je naredil! Imeli pa smo kar nekaj sreče, da svojih medenih tednov ni skalil s srečanjem s kakim slovenskim somišljenikom. Recimo z Matejem Toninom, Janezom Ivanom ali Borutom Pahorjem. Da bi jim zastonj daroval svoje konservativne usluge.
Tako kot paše Johnson v Slovenijo, paše Viktor Orbán v ZDA. Šele zdaj smo izvedeli, kako veliko krivico mu delamo. Saj še zmeraj ne dojemamo tega, kar danes odkriva preroško konservativna polovica ZDA, da je Madžarska »osamljena zvezda Evrope«. Pa nam je govoril Janez Ivan, naj mu vendar prodamo Luko, drugi tir, portoroški in drugi slovenski turizem, da OMV, NKBM, SKB, avtobusna postaja v Ljubljani ... niso dovolj. Nismo ga poslušali. Nihče v tej zarukano liberalni Evropi ni videl Orbánove veličine, razen morda kak konservativno napredni nazadnjak, na primer singularno verjetna predsednica Nina.
Preprosto nihče ne more biti prerok doma, zato je Viktor moral čez lužo. Ne, da bi mešal svoje gene. Pač pa lahko dober kristjan šele tam občuti pravo smer vetra. Ne more biti Viktor rasist, antisemit, ali pa Putinov trojanski konj. Dajte no! To se zagovorniku tradicionalnih krščanskih vrednot, nemešanih zvez in čiste madžarske rase ne more zgoditi. Slabši so odnosi z EU, boljši so med Madžarsko in ZDA. Ko bo Trump spet predsednik ZDA, bodo odnosi še boljši. Kot tudi prijateljstvo s Putinom. Kaj vse zamujamo v tej Evropi, ker ne priznamo vsega sijaja evropsko-ameriških zvezd.
Tudi odnosi s Putinom bodo tedaj boljši. Pri tem nas malo begajo putinofili, ki pravijo, da so za vse težave sveta krivi zahodnjaki. Ampak, kakšen čudež: vsa Putinova oligarhija se še najbolje počuti na tej, pokvarjeni, temni strani Zemlje. Tu je dobra papica, dobra pupica, prijazna policija, tu je mir in ni kriminala, tu imaš lahko jahte in porscheje in se lahko kažeš z njimi, tu sta doma gospoda in lifestyle, tu je dolce vita. Pravi čudež, da ravno največji putinofili sanjajo domala iste (kapitalske) mokre sanje tega pokvarjenega zahoda. Sanje svinje o koruzi, pravi balkanska modrost.
